Če se zbujate utrujeni, morda potrebujete spremembo. Kako učinkovito spite in kaj to pomeni za vaše možgane, zdravje in stres?
Na začetku in ob koncu življenja spimo največ, vmes število ur, ki jih zares prespimo (ne le preležimo), nariše graf v obliki črke U.
Najmanj spimo pri 40-ih, po 50. letu se prespane minute začnejo zopet nalagati.
To so ugotovili ameriški epidemiologi, ko so 11.279 prostovoljcem, starih 6 let in več, za en teden nataknili akcelerometre - zapestnice, ki spremljajo gibanje oziroma mirovanje.
Meritve so potrdile nekatera zakoreninjena prepričanja:
- otroci in mladostniki spijo dlje
- ljudje v srednjih letih spijo manj
- nočni spanec se s starostjo krajša
- ura vstajanja med tednom in vikendom se najbolj razlikuje pri srednješolcih
View this post on Instagram
Količina spanca drastično pade po 10. letu starosti. Podaljšanje spanja po 50. in 60. letu bi lahko razložili z upokojitvijo, ko ljudem preprosto ni treba več zgodaj vstajati, a drugi vzrok za daljše spanje bi lahko bile tudi zdravstvene težave.
Kaj je učinkovito spanje
Ne gre za čas, ki ga namenite za spanje, ampak za čas, ki ga dejansko prespite. Dobro razmerje med tem dvojim je 85 odstotkov. Čeprav v srednjih letih spimo najmanj, je to razmerje najbolj stabilno ravno med 30. in 60. letom.
View this post on Instagram
Moški proti ženskam
Ženske zjutraj v povprečju vse življenje spijo dlje kot moški, a običajno se tudi v posteljo odpravijo kasneje, še posebej v obdobju vzgoje otrok. Tudi ko prištejemo in odštejemo zamike, povprečna ženska še vedno spi 4 minute dlje od povprečnega moškega.
Podatek, da tako moški kot ženske spijo podobno učinkovito, je presenetil, saj ženske večkrat poročajo o slabši kvaliteti spanca in pogostem zbujanju.
Spalna rutina
Čeprav gredo ženske spat kasneje kot moški, to ne velja za dvajseta leta. Takrat so fantje tisti, ki najdlje bedijo. Ura začetka spanja je sicer za šolarje ob 21.30, pri 21 letih pa že 23.30. Del tega premika bi lahko pripisali biološkim spremembam v adolescenci, a kolektivni učinek ostaja: utrujenost, vedenjske težave in slabši uspeh v šoli.
Po mnenju zdravnikov bi morali zdravi odrasli spati sedem do devet ur na noč, starejši od 65 let sedem do osem ur, medtem ko dojenčki, otroci in najstniki za zdrav razvoj potrebujejo več spanja kot odrasli. Novorojenčki skupaj s počitki tako spijo med 14 in 17 ur dnevno.
https://www.metropolitan.si/zdravje/kako-se-umiriti-pred-spanjem/
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
