Valentina Prevolnik Rupel predstavila načrte dela: kaj bo s čakalnimi vrstami, neprekinjeno medicinsko pomočjo in problematiko poslovanja?

Ministrica je dejala, da so se v ponedeljek sestali z direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic, danes pa tudi z direktorji bolnišnic na terciarni ravni. Poudarila je, da so bili to uvodni sestanki, dogovorili pa so se, da bodo sledili sestanki po "bolj specifičnih področjih, saj je tematik veliko in jih je treba obravnavati ločeno".

Direktorjem so predstavili enega od pristopov k reševanju problematike čakalnih vrst, to je protokol za urejanje čakalnih seznamov. Ta se predvsem nanaša na zdravstvene termine, na katere bolniki ne pridejo, saj so ugotovili, da je takih v povprečju 20 odstotkov. "Če bi te termine nekako bolj zapolnili, bi se zagotovo dvignila produktivnost oziroma bi se lahko tudi čakalne dobe posledično skrajšale," je prepričana ministrica.

Na ministrstvu so zato sprejeli omenjeni protokol, ki zajema vse od vstopne točke naročanja do opravičila, če nekdo ne pride na termin, ki ga ima rezerviranega. Protokol so danes in v ponedeljek predstavili izvajalcem, delovna skupina naj bi ga potrdila do petka, nato pa ga bodo dali v javno razpravo. Od izvajalcev sicer na sestankih niso dobili večjih popravkov. Ministrica je v izjavi dejala, da protokol za osebe, ki ne pridejo na svoj termin, ne predvideva sankcij. "Zaenkrat predvidevamo bolj izobraževanje in ozaveščanje pacientov," je dejala.

Ključne spremembe

Svetovalec v kabinetu ministrice Marko Ogorevc je na sestankih predstavil protokol in dejal, da bodo med ključnimi spremembami zmanjšanje števila stopenj nujnosti napotnic na dve in sistemska omejitev števila napotnic na eno. Spremembe vključujejo tudi novo metodologijo za določanje okvirnih terminov, s poudarkom na obveščanju pacientov preko kratkih mobilnih sporočil, elektronske in navadne pošte, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na sestankih so govorili tudi o prenovi sistema nujne medicinske pomoči (NMP). Načrti ministrstva gredo v smeri uvedbe srečevalnega sistema, kar pomeni, da bi se zdravniki na intervencije vozili v ločenih vozilih kot reševalci. Prav tako so že določeni kriteriji za vključitev zdravstvenega doma v sistem satelitskih urgentnih centrov, med njimi je Prevolnik Ruplova izpostavila geografsko dostopnost, število prebivalcev in število intervencij. Kriterije trenutno izpolnjuje 15 zdravstvenih domov.

V naslednjem koraku bodo dokument v pregled posredovali zdravstvenemu svetu, kriterije za vključevanje zdravstvenih domov v sistem satelitskih urgentnih centrov pa je že potrdil strateški svet za zdravstvo, je pojasnila. Uvajanje satelitskih urgentnih centrov je po njenih besedah odvisno od dogovora stroke v določenem lokalnem okolju. Pri tem pa ministrstvo želi pomagati, zato je državni sekretar Denis Kordež že opravil nekatere lokalne obiske, denimo na Koroškem.

Pogovarjali so se tudi o poslovanju zdravstvenih zavodov v prvih devetih mesecih in pregledali napovedan poslovni rezultat do konca leta. Ministrica je danes dejala, da želi, da so zavodi vodeni avtonomno, zato bodo zavodi z izgubo razloge zanjo ugotovili sami, potem pa bodo sprejeli ukrepe.

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev