Več kot 13 odstotkov ljudi s pozitivnim hitrim testom ni nato opravilo še PCR-testa

Zaradi slabše zanesljivosti hitrih testov ob začetku množičnega presejalnega testiranja prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom so epidemiologi v začetku februarja predlagali, naj se pozitivne hitre teste začne potrjevati s PCR-testiranjem, ki so sicer bolj zanesljivi.

Tako tak režim velja od 13. februarja. Odtlej pa do konca septembra je bilo opravljenih 5,6 milijona hitrih testov, do konca avgusta je pri 32.205 osebah test pokazal pozitiven rezultat.

Podatki, ki jih je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pa kažejo, da se od februarja do konca septembra 4387 oz. 13,6 odstotka tistih, ki so bili pozitivni na hitrem testu, ni udeležilo testiranja s PCR-testom.

Glede na podatke o pozitivni napovedni vrednosti hitrih antigenskih testov Marko Kern iz Sledilnika za covid-19 predvideva, da bi bila okužba med temi skoraj 4400 osebami dejansko potrjena s PCR-testi pri okoli 3300 posameznikih.

Junija se PCR testiranja ni udeležil vsak tretji, pozitiven na hitrem testu

Delež oseb, ki se po pozitivnem hitrem testu niso udeležili tudi PCR-testiranja, je bil najvišji junija. Takrat se PCR-testa ni udeležilo skoraj 36 odstotkov tistih, ki so bili pozitivni na hitrem testu. Prejšnji mesec je bilo takšnih dobrih 15 odstotkov.

Pri posamezniku je uradno potrjena okužba z novim koronavirusom šele s PCR testom, kar pomeni, da skoraj 4400 posameznikom, pri katerih je hitri test pokazal pozitiven rezultat, ni bila odrejena izolacija. To je ukrep, s katerim se preprečuje širjenje covida-19. Če drži ocena, da jih je bilo dejansko okuženih okoli 3300, potem so ti lahko neovirano širili okužbo naprej.

Prav tako epidemiologi niso mogli okužbe obravnavati niti iskati visoko rizičnih stikov.

Globa za kršitev od 400 do 4000 evrov, dobil je ni še nihče

Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) za zajezitev širjenja novega koronavirusa je sicer sprva določal, da v primeru pozitivnega rezultata na hitrem testu zdravnik napoti testirano osebo na potrditev s testom PCR.

Številčnosti tistih, ki kljub pozitivnem hitrem testu ne gredo na PCR testiranje, so se očitno začeli zavedati tudi na ministrstvu. Vlada je namreč sredi septembra v odlok dodala določbo, da se mora pozitiven na hitrem testu udeležiti tudi testiranja s testom PCR, se umakniti v samoizolacijo in upoštevati druga navodila NIJZ.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da so z določitvijo samoizolacije v odlok po pozitivnem hitrem testu poudarili pomen samoizolacije za obvladovanje nalezljive bolezni. Sicer pa so navodila NIJZ že do sedaj priporočala samoizolacijo v primeru rizičnih stikov oziroma suma na okužbo, so dodali.

Za opustitev samoizolacije sicer ni predpisana posebna sankcija, navajajo na ministrstvu. A je odlok o izpolnjevanju pogoja PCT izdan na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, ki predpisuje globe za prekršek, ki ga stori posameznik, od 400 do 4000 evrov.

Inšpektorat je doslej, kot so pojasnili za STA, obravnaval eno prijavo, ki se je nanašala na domnevno zavračanje testiranja s PCR-testom po pozitivnem rezultatu na hitrem testu. Nepravilnosti v tem postopku niso ugotovili.

Na PCR-test mora poslati zdravnik, ti ne prejemajo samodejnih obvestil

Posameznik je sicer o rezultatu hitrega testa obveščen s sporočilom na kontaktno številko mobilnega telefona, ki jo navede ob odvzemu brisa, izvajalec testiranja pa mora izvid testa takoj po opravljeni preiskavi posredovati v Centralni register podatkov o pacientih. Na tak način lahko do rezultata izvida dostopa tudi osebni zdravnik testiranega.

Na NIJZ pa pravijo, da bi morale te osebe o pozitivnem hitrem testu obvestiti svojega zdravnika ali v primeru njegove odsotnosti nujno medicinsko pomoč v primeru nujnosti, ta pa osebo napoti na PCR test.

Kot navajajo na zdravstvenem inšpektoratu, mora posamezniku omenjen pregled odrediti pristojni izvajalec zdravstvene dejavnosti. Na to dolžnost je ministrstvo za zdravje pred tednom dni opozorilo izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček je za STA pojasnila, da vsakega bolnika, ki je na hitrem testu pozitiven, avtomatsko napotijo na PCR-test. A mora bolnik k temu aktivno pristopiti, torej more o svojem pozitivnem testu obvestiti zdravnika.

Družinski zdravniki sicer imajo vpogled v Centralni register podatkov o pacientih, s tem pa tudi v podatke, koliko in katere teste je posamezni bolnik opravil, pa tudi kakšen je rezultat testa. A morajo za vpogled v to pobrskati po kartonu vsakega bolnika, sistem jih namreč samodejno ne obvešča o rezultatih testov. Tako zdravniki nimajo denimo vsak dan na mizi seznama svojih bolnikov, ki so bili tisti dan testirani na okužbo z novim koronavirusom in kakšen je rezultat.

"Pri obravnavi od 70 do 100 bolnikov na dan, ko delamo med devet in 10 ur dnevno, da lahko obravnavamo vse bolnike, si ne moremo privoščiti, da bi prelistali še seznam 2000 bolnikov, kolikor imam sama opredeljenih bolnikov, da bi preverili, ali je pri kateremu hitri test pozitiven," je opozorila.

Napisala: Anja Gorenc

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču