9. 7. 2020, 15:07
»Veliko blodenj je tudi političnih; te so relativno konstantne!«
Psihiater in psihoterapevt Borut Škodlar, ki se v svojem raziskovalnem delu osredotoča na fenomenološka raziskovanja doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo, je v intervjuju za Mladinino posebno poletno edicijo spregovoril o povezanosti družabnih omrežij in duševnih bolezni.
O patologiji, ki skozi čas tudi spreminja svoje izraze, je povedal takole:
»Nekdaj so bili najbolj aktualni demoni, obsedenost s hudičem, z angeli in podobnim. Veliko več blodenj je bilo povezanih z religijo. Še danes to ostaja zlati standard, ki se ni umaknil s prihodom tehnologij. V magistrski nalogi sem raziskoval, kako so se tovrstne blodnje spreminjale od leta 1881 do preloma tisočletja. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so se začele blodnje, povezane s televizijo in radiom: kar naenkrat je bilo več blodenj tehnične narave, predvsem tistih o vplivih na daljavo, žarkih, valovih in podobno. Zdaj jih je seveda veliko povezanih s spletom in družabnimi omrežji, torej s tem, da se je kroženje informacij tako razširilo. Blodnjavost se je prej ustavila pri sosedih ali sodelavcih, zdaj pa imaš občutek, da vsi vse vejo. Vsebine tovrstnih blodenj se odzivajo na čas. Veliko blodenj je tudi političnih; te so relativno konstantne, le da se menjajo politike in politični akterji. Pogoste so tudi erotične blodnje, ki so lahko vezane na kakšnega znanega človeka, veliko pa se pojavljajo tudi blodnje ljubosumnosti, običajno v krogu poznanih ljudi. Izrazite so bile tudi blodnje v zvezi z vojno oziroma nevarnostjo vojne, predvsem pred prvo in drugo svetovno vojno. Duh časa se prelije v duh psihoze.«
- Vir: Poletna izdaja tiskane poletne številke Mladina – Intervjuji 2020
