Je najdražja bolezen v Evropski uniji, za katero se letno porabi več kot 27 milijard evrov.
Migreno doživlja približno 12 odstotkov odraslih, pogostejša pa je pri ženskah kot pri moških, kažejo epidemiološke raziskave. Je nevrološka bolezen, ki je pogosto nediagnosticirana, nezdravljena in dojeta kot navaden glavobol.
Ni navaden glavobol: mnogi o tej bolezni ne vedo dovolj
Bolniki z migrenskimi glavoboli trpijo zaradi hudih bolečin, ki se poslabšajo ob kakršni koli telesni aktivnosti, pogosto čutijo slabost in bruhajo, motijo jih tudi svetloba, vonjave in hrup.
Približno 60 odstotkov bolnikov boli polovica glave, drugi pa imajo difuzno, običajno pulzirajočo bolečino, z možno slabostjo in/ali bruhanjem.
Ta vrsta glavobola bolnika onemogoča pri opravljanju vsakodnevnih in poslovnih obveznosti. Migrena je glavobol, ki brez zdravil traja od štiri do 72 ur, bolečina pa je zmerne do precejšnje intenzivnosti.
Migrena predstavlja veliko socialno-ekonomsko breme za družbo
Tretjino stroškov zdravljenja migrene predstavljajo zdravila in pregledi pri zdravniku, kar dve tretjini pa posredni stroški, ki vključujejo izgubljene delovne dni ali zmanjšano učinkovitost pri delu.
Ocenjuje se, da gre za najdražjo nevrološko bolezen v Evropski uniji, za katero se letno porabi več kot 27 milijard evrov, poroča hrvaški N1.
Glede na to, da se migrena običajno začne v puberteti in pri večini ženske populacije traja do menopavze, močno ogroža delovno aktivno populacijo, navajajo.
Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih
