Uredništvo | 7. 11. 2023, 11:20
Človeštvu grozi smrtonosna pandemija: "Ta različica ima do 75-odstotno smrtnost v primerjavi s covidom"
Glede naslednje pandemije ni vprašanje, ali bo prišla, marveč zgolj, kdaj bo to tako, svarijo strokovnjaki in znanstveniki.
Spomin na mesece, ki smo jih preživeli zaprti za štirimi stenami oziroma z zaščitnimi maskami na obrazu, počasi bledi, toda strokovnjaki svarijo: prihaja pandemija, ki bo občutno bolj smrtonosna od covida.
"V prihodnosti se bo zagotovo pojavila nova pandemija in mednarodna skupnost bi se morala pripraviti na odziv na to grožnjo," je nedolgo tega dejal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adanom Gebrejesus in preteče dodal: "Glede naslednje pandemije ni vprašanje, ali bo prišla, marveč zgolj, kdaj bo to tako. Zato ne smemo ponavljati napak iz preteklosti. Države članice WHO se prav zaradi tega pogajajo o novem sporazumu glede pandemije in spremembah mednarodnih zdravstvenih predpisov, da bi okrepili pravni okvir za globalni odziv na pandemije."
Gebrejesus trdi, da se naslednja velika pandemija morda že skriva v ozadju in le čaka na trenutek, da sproži najbolj nalezljive in smrtonosne bolezni, kar jih pozna človeštvo. Daily Mail ob tem piše o tako imenovani družini paramiksovirusov, ki ima več kot 75 virusov – vključno z mumpsom, ošpicami in okužbami dihalnih poti.
Eden od teh virusov, nipah, lahko okuži celice z receptorji, ki uravnavajo, kaj gre v in iz celic, ki povezujejo centralni živčni sistem in vitalne organe. Ta različica ima do 75-odstotno smrtnost v primerjavi s covidom, pri katerem je pod enim odstotkom, navaja Kurir.rs. Okužba z virusom nipah povzroči vnetje možganov in vodi v milejšo ali hujšo bolezen, lahko pa povzroči tudi smrt. Virus nipah, za katerega še ni cepiva, običajno odkrijejo v vrsti sadjejedih netopirjev. Znanstveniki še niso povsem ugotovili, kako se virus prenaša z netopirjev na prašiče, govedo ali celo ljudi. Po nekaterih podatkih se lahko ljudje in živali okužijo po stiku s kontaminirano slino in urinom netopirjev.
Kar zadeva paramiksoviruse, znanstveniki poudarjajo, da za razliko od gripe in covida, ki "hitro spreminjata obliko", paramiksovirusi med širjenjem očitno ne mutirajo, ampak so postali "zelo dobri pri prenašanju med ljudmi". "Samo predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi se pojavil paramiksovirus, ki bi bil tako nalezljiv kot črne koze in smrtonosen kot nipah," je poudaril Michael Norris, docent na univerzi v Torontu.
