Komarji so tudi v Slovenijo prenesli nevaren virus: okužene že 3 osebe

V severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji so bili potrjeni prvi trije primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Virus prenašajo komarji.

V letih 2013 in v letu 2017 so v Sloveniji zabeležili eno okužbo, v letu 2018 pa pet. Od leta 2018 do danes ni bilo prijavljenega primera okužbe z virusom Zahodnega Nila. "Po petih sezonah, ko okužb z WNV nismo zaznali, smo 30. avgusta 2024 prejeli obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, da so potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila pri treh osebah iz severovzhodnega dela Slovenije," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

V drugih državah virus povzroča težave že več mesecev

V državah Evropske unije in sosednjih državah so se primeri okužb z virusom Zahodnega Nila v letu 2024 začeli pojavljati zgodaj v sezoni. Letos o pojavu poročajo Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, Španija, Francija, Bolgarija, Nemčija, Romunija, Srbija, Albanija in Kosovo.

Čeprav je virus že dlje časa potrjen v sosednjih državah, so regije s potrjenimi primeri na Hrvaškem (v Osiješko-baranjski županiji), v Avstriji (okolica Dunaja in proti slovaški meji) in na Madžarskem (severne regije) precej oddaljene od slovenske meje. V Italiji pa so potrdili primere v Furlaniji-Julijski krajini, kar je blizu Slovenije. 

Virus Zahodnega Nila

Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Večina primerov klinično zaznane okužbe se pojavlja od sredine julija do konca septembra. Pojavljanje bolezni je odvisno od številnih dejavnikov, kot so prisotnost in aktivnost prenašalcev (komarjev), ter naravnega rezervoarja virusa (ptice).

Dovzetne za bolezen so vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh, ni.

Kužnost

Virus je prisoten v krvi od enega do treh dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja od enega do 11 dni. Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni po okužbi. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus Zahodnega Nila prenese (npr. konji), je količina virusa v krvi prenizka, da bi bili učinkovit vir okužbe komarjem in da bi lahko vzdrževali nadaljnji prenos bolezni po tej poti.

Zdravljenje

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni po navadi zahtevajo hospitalizacijo. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t. j. z uživanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – uživanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.

Preprečevanje okužbe

Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Z upoštevanjem sledečih ukrepov lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:

• nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa,
• izogibamo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja (zjutraj in pozno popoldan),
• uporabljamo sredstva (repelenti) za zaščito proti komarjem. Dosledno sledimo navodilom proizvajalca za učinkovito in varno rabo,
• preprečujemo vstop komarjev v  notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem,
• poskrbimo za okolico in odstranimo pogoje za razmnoževanje komarjev (zastala voda v vazah, podstavkih za rože, zamašeni žlebovi …).

Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih, terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.