Pazite se, v Ljubljani so ptice bolne: potrdili nevaren virus

Nacionalni veterinarski inštitut je Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obvestil o potrditvi virusa Zahodnega Nila pri štirih sivih vranah. Ptice so bile najdene v Mestni občini Ljubljana. Bolezen je bila pri pticah v Sloveniji nazadnje potrjena leta 2021.

Ukrepi: nikar se ne okužite!

Najvarneje je, da se poginulih ptic ne dotikamo. Ptice, ki jih opazimo poginule na vrtovih, dvoriščih, v bližini bivališč, na balkonih, terasah, odstranimo na varen način. Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo.

Virus Zahodnega Nila

Rezervoar virusa Zahodnega Nila so ptiči, prenašalci virusa pa so komarji, predvsem iz rodu Culex spp. Za okužbo je zelo dovzetnih več vrst ptic, tako da pride tudi do masovnih epizootij (nenadnega in hitrega širjenja nalezljive bolezni pri živalih) s pogini ptic. Med najdovzetnejšimi so ptice iz reda pevk (Passeriformes), med njimi so najbolj dovzetne vrane (družina Corvidae). Poleg ptic so za okužbo dovzetni sodoprsti kopitarji (konji), okuži pa se lahko tudi človek, a bolezni ne prenaša. 

Virus Zahodnega Nila izvira iz Afrike. Prvič je bila ugotovljen leta 1937 v okrožju West Nile v Ugandi. Razširjen je v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji in Ameriki. V Evropi se je prvič pojavil v Franciji v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Letos so bolezen ugotovili še v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Grčiji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem, Portugalskem, v Španiji in na Poljskem.

Bolezen je bila letos ugotovljena tudi pri ljudeh. V začetku septembra smo poročali, da so virus Zahodnega Nila potrdili pri treh ljudeh iz severovzhodnega dela Slovenije.

Okužba z virusom Zahodnega Nila

Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Dovzetne za bolezen so vse osebe, ki z virusom še niso bile okužene. Osebe nad 50. letom starosti in osebe z okrnjeno imunostjo imajo večje tveganje za hujši potek bolezni. Imunost po okužbi je najverjetneje dolgotrajna. Cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom Zahodnega Nila pri ljudeh, ni.

Zdravljenje

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljena in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni po navadi zahtevajo hospitalizacijo. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t. j. z uživanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – uživanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču