Vse več ljudi trpi za 'sindromom spuščene glave', kaže mednarodna raziskava

Izsledki obširne raziskave o navadah in življenjskem slogu Evropejcev, ki jo je skupina VELUX izvedla tudi v Sloveniji, niso spodbudni. Kažejo jasno sliko razdvojenosti med tehnologijo in naravo, saj kar 89 % Slovencev meni, da so odnosi med ljudmi postali plitvejši, kar je posledica tehnologije, civilizacijski napredek pa je človeka ločil od narave. Kljub hrepenenju po naravi pa v vsakdanjem življenju ohranjamo kontradiktorne navade, večino časa namreč preživljamo v zaprtih prostorih in sklonjenih glav nad zasloni – številni tudi po 13 ur dnevno.

Postali smo ljudje spuščenih pogledov. Kot kaže zadnja raziskava 'Spuščeni pogledi 2021' (HEAD DOWNERS 2021), razmeroma močna potreba po bližini narave in poznavanje njenega vpliva na zdravje in počutje ne gresta z roko v roki s tem, kar izjavljajo anketiranci in kar vsakodnevno opažamo. Čeprav Slovenci trdimo, da cenimo naravo in se zavedamo prednosti preživljanja časa na prostem in v družbi, smo tudi tedaj le redko pozorni na okolico.

Nad zaslone se nagibamo vse nižje in nižje

Ena od številnih zdravstvenih težav, ki pesti sodobnega človeka, je degeneracija vratu, ki je posledica slabe drže in nenehnega upogibanja vratu, ko uporabljamo in neprestano preverjamo telefone in prenosnike. Ta sindrom se imenuje 'grbast vrat' ali 'sindrom spuščene glave' (ang. 'Head Down', 'Dropped Head Syndrom' ali 'Text Neck'). Z nagibanjem nad zasloni namreč spreminjamo naravno ukrivljenost hrbtenice, to pa vodi v dolgotrajne poškodbe. Povzroči lahko  bolečine v mišicah hrbta ali ob strani vratu, v ramenih ter tudi v spodnjem delu hrbta. Prizadene celo najstnike in majhne otroke. Nekateri od nas preživijo skoraj 5.000 ur na leto pred zasloni, torej telefoni, prenosniki, televizorji, igralnimi napravami ali bralniki e-knjig. To pomeni, da povprečna odrasla oseba pred zasloni preživi 34 let.*

Pri tem 67 % Slovencev meni, da preveč časa preživijo pred zaslonom telefona ali računalnika, medtem ko 94 % vprašanih pravi, da je treba čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, nadzorovati. Prepričanje, da nam tehnologija nekaj jemlje, je precej močno, saj 89 % vprašanih Slovencev meni, da so z leti odnosi med ljudmi postali plitvejši, in se strinja, da je civilizacijski napredek človeka ločil od narave.

Skoraj polovici Slovencev primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo

94 % Slovencev pravi, da jim je narava pomembna in da je zanjo treba skrbeti. Ta visoki odstotek je najbrž posledica vse pogostejšega pojavljanja teme podnebne ogroženosti in potrebe po sistemskih spremembah v javni razpravi, pa tudi občutka oddaljenosti od narave. Kar 49 % anketirancem primanjkuje vsakodnevnega stika z naravo, je pa ta odstotek v primerjavi z drugimi sosednjimi državami najnižji (Madžarska - 82 % in Hrvaška - 79 %). Hrepenenje po naravi pa je močnejše med ljudmi, ki živijo v mestih, kar je lahko povezano z življenjskim slogom njihove skupnosti pa tudi z dostopom do zelenih površin v urbaniziranih območjih. Čeprav se zavedamo pomembnosti preživljanja časa v naravi, večino svojih življenj preživimo za štirimi stenami. 28 % Slovencev na prostem preživi manj kot uro, medtem ko tretjina Slovencev na prostem preživi eno do dve uri na dan. Rezultati pa so med tednom še slabši.  

Poleg tega so anketiranci (94 %) prepričani, da otroci in mladostniki zdaj preživijo manj časa na prostem kot njihove starejše generacije. Zanimivo je, da to mnenje izražajo tako starejši kot mlajši od 35 let. Starši otrok do 18. leta v veliki večini (93 %) menijo, da je bilo njihovo otroštvo bolj osredotočeno na naravo kot otroštvo njihovih otrok. Še višji odstotek (97 %) se kaže v skupini staršev otrok, starih 15 do 18 let. Torej danes se zdi, da se je igra otrok z dvorišč skoraj v celoti preselila na splet.

»Pomanjkanje časa, uporabnost in privlačnost novih tehnologij, naše navade, sprememba načinov komuniciranja pa tudi presežek informacij povzročajo, da ne opazimo in nismo pozorni na to, kaj je okoli nas. Posledično zanemarjamo prednosti vsakodnevne hoje, ne vidimo svoje okolice, zelenja in drugih ljudi. Živeti v svetu algoritmov ne pomeni, da je treba nenehno gledati v zaslon. Včasih je dovolj pogledati v nebo, pogledati drevesa, mimo katerih gremo v šolo ali službo, jih začutiti in takoj se bomo počutili bolje ter bolj sproščeno,« pravi Vojko Golmajer, direktor VELUX Slovenija.

Od sklonjenih glav do dvignjenega pogleda proti nebu

Skrb vzbujajoči so podatki, da je tudi takrat, ko smo zunaj, naša pozornost usmerjena na naprave, in ne okolico. Nekaj več kot polovica (54 %) je v zadnjem tednu pogledala v nebo in opazovala oblake, ptice ali sonce, medtem ko vsak 10 anketiranec iz Slovenije zna prepoznati le eno ali dve vrsti ptic od 10.000 vrst, ki živijo na svetu. Podobno je z drevesi, okoli 40 % jih zna prepoznati samo do 5 vrst. Največ težav pa imamo pri prepoznavanju vrst oblakov in ozvezdij.

O pomenu bližine narave je napisanih že veliko knjig, strokovnjaki pa nas še vedno pozivajo, naj v tem vidimo priložnost za boljše počutje in razvoj otrok. Velika večina nas verjame, da tesen stik z naravo omogoča počitek (93 %) in boljše zdravje (92 %). To prepričanje je močno tako med starši otrok do 18. leta starosti kot med drugimi anketiranci.

»Poročilo HEAD DOWNERS 2021 je del kampanje, katere cilj je spodbuditi ljudi, da so blizu narave in vidijo njeno vrednost vsak dan. Prepričani smo, da bomo le tako lahko skrbeli zanjo in si prizadevali za njeno prisotnost v našem življenju. Vredno je zavestno usmerjati svoje dnevne odločitve, pogledati navzgor in spremeniti svojo perspektivo,« dodaja Vojko Golmajer, direktor VELUX Slovenija.

Povabite naravo v svoj dom

Današnji način življenja otežuje vsakodnevni stik z naravo čez dan. Večino časa preživimo v službi ali šoli. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije preživimo v stavbah v povprečju 90 % svojega časa. ** Zato bi morali tudi doma poskrbeti za doživljanje narave z različnimi čutili.

Dostop do dnevne svetlobe in svežega zraka, pogled na zelenje, nebo, oblake in sonce so značilnosti domačega okolja, ki vplivajo na naše počutje in načine soočanja s sodobnimi izzivi. Ljudje, ki imajo pri opravljanju vsakodnevnih opravil neposreden stik z okoljem, so namreč učinkovitejši. Prav tako je to povezano z možnostjo doživljanja dnevnega cikla in vremena. Raznolikost informacij, ki jih prejmemo iz zunanjega okolja, uravnoveša utrudljivo enoličnost in prispeva k zmanjšanju občutka izčrpanosti.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice