Covid izničil desetletja napredka glede pričakovane življenjske dobe

Pandemija covida-19 je v samo dveh letih izničila skoraj desetletje napredka pri izboljšanju pričakovane življenjske dobe. Leta 2020 je bil covid-19 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, leta 2021 pa drugi.

Med letoma 2019 in 2021 se je svetovna pričakovana življenjska doba ob rojstvu znižala za 1,8 leta na 71,4 leta. Nazadnje je bila na tej ravni leta 2012 in od takrat je vztrajno naraščala, razkriva danes objavljeno poročilo WHO z naslovom Svetovna zdravstvena statistika 2024.

Čeprav je pandemija covida-19 - bolezni, ki jo povzroča okužba z novim koronavirusom - močno vplivala na svetovno zdravstveno statistiko, so nenalezljive bolezni še vedno vzrok približno treh četrtin vseh smrti. Po podatkih WHO je bilo leta 2019 približno 74 odstotkov smrti po vsem svetu posledica ishemične bolezni srca in kapi, raka, kronične obstruktivne pljučne bolezni, Alzheimerjeve in drugih demenc ter sladkorne bolezni.

Do maja letos so WHO poročali o približno sedmih milijonih primerov smrti, povezanih s covidom-19, po vsem svetu. Vendar pa je število neprijavljenih primerov mnogo večje, deloma zato, ker niso zabeleženi vsi primeri ali pa so pogosto zabeleženi vzroki, kot je odpoved srca ali organov, vendar bi jih lahko povzročila okužba z novim koronavirusom.

Poročilo opozarja tudi na resen in kompleksen problem podhranjenosti, ki obstaja skupaj s prekomerno telesno težo in debelostjo. Leta 2022 je bila več kot milijarda ljudi, starih pet let in več, predebelih. Tudi 37 milijonov otrok, mlajših od pet let, je imelo prekomerno telesno težo.

Na drugi strani je imelo več kot pol milijarde ljudi prenizko telesno težo. Zaskrbljujoča je tudi podhranjenost otrok, saj je bilo približno 200 milijonov otrok, mlajših od pet let, premajhnih glede na starost ali presuhih glede na svojo višino.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc