Pri svojih 50+ letih še nikoli ni bil na Irskem, zato je toliko bolj nenavadno, da je naenkrat začel govoriti z irskim naglasom. To se je zgodilo po tem, ko so ga začeli zdraviti za metastazičnim rakom prostate.
Nad nenadno spremembo načina govora ni imel nadzora, kar pomeni, da bi tega ne mogel spremeniti niti, če bi hotel. Z irskim naglasom je nato govoril vse do svoje smrti.
Rak, kapi in demenca
To je bil prvi primer, da so nekomu postavili diagnozo sindroma tujega narečja, ki ga je povzročil rak prostate, hkrati pa je bil to že tretji primer, ko so ta sindrom lahko povezali z rakom (v drugih dveh primerih je šlo za raka dojke in možganskega raka). Večina primerov tega sindroma je sicer povezana z možganskimi poškodbami, npr. po kapi, ki lahko prizadene govorne ali jezikovne centre, le da je omenjeni sindrom ena od najbolj nenavadnih posledic.
Drugi vzroki sindroma so vključevali spremembe v strukturah možganov, ki so jih povzročili rakavi tumorji, encefalitis, multipla skleroza ali nevrodivergentne motnje, kot je demenca.
Bolezensko stanje je kot prvi opisal francoski nevrolog Pierre Marrie leta 1907. Marie je opisal primer moškega, ki je pred tem govoril francosko s pariškim naglasom, po kapi pa je spregovoril v francoskem naglasu v narečju, ki je bil omejen na področje Strasbourga.
Do danes so uspeli zabeležiti le 200 primerov sindroma tujega narečja, najbolj znan primer pa je morda epizoda Georgea Michaela, ki naj bi po tem, ko se je leta 2011 zbudil iz kome (po pljučnici), začel govoriti v narečju, ki je značilen za vzhodni del države. Pevec je bil iz severnega Londona.
Psihološki dejavniki
Poleg poškodb centralnega živčnega sistema lahko sindrom povzročijo tudi psihološki dejavniki, med katerimi prednjači stres.
Med drugim so identificirali 'psihogenski sindrom tujega narečja', nekakšno podkategorijo omenjenega sindroma.
Leta 2005 so raziskovalci stopili v stik z Dancem, ki je po tem, ko ga je skoraj zbil avtomobil, začel govoriti s francoskim narečjem.
Pa ozdravitev?
Okrevanje po sindromu naj bi bilo težavno, a nikakor ne nemogoče. Pomagale naj bi dolgotrajne govorne terapije.
Vir: theconversation.com
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić
