Naša kultura nagrajuje ženske, če so prijetne in nesebične, pa takšne, ki ne želijo reči 'ne' in tudi sicer postavljajo svoje želje ter potrebe v drugi plan. Žal je cena, ki jo plačajo, zelo visoka.
Skoraj 80 % vseh primerov avtoimunskih bolezni prizadene ženske. Pri njih obstaja tudi večje tveganje za kronične bolečine, nespečnost, fibromialgijo, dolgi covid, sindrom razdražljivega črevesja in migrene ter dvakrat večja verjetnost, da bodo umrle po srčnem infarktu kot moški. Ženske prav tako dvakrat pogosteje kot moški doživljajo depresijo, anksioznost in posttravmatsko stresno motnjo ter se soočajo z devetkrat večjo razširjenostjo anoreksije, ki velja za eno najsmrtonosnejših duševnih motenj, piše revija Time.
A zakaj ženske trpijo zaradi teh bolezni veliko bolj kot moški? Teh osupljivih razlik ni mogoče pojasniti zgolj z genetskimi in hormonskimi dejavniki – pomembno vlogo imajo tudi psihosocialni dejavniki.
Ali natančneje, zdi se, da so prav 'vrline', ki jih naša kultura nagrajuje pri ženskah, to so prijaznost, skrajna nesebičnost in zatiranje jeze, povezane z nagnjenostjo h kroničnim boleznim.
V podkastu Paula Bransona 'Moramo se pogovoriti' je priljubljeni dr. Gabor Mate govoril o tem, zakaj ženske hudo zbolevajo štirikrat pogosteje kot moški. Povedal je, da je tako preprosto zato, ker so jih že od malih nog spodbujali, da se odrečejo svoji avtentičnosti, in jim vcepili v glavo, da 'ni lepo reči NE' niti v primeru, ko bi to morale narediti.
"Ženske so posebej programirane, da ne rečejo 'ne' v tej kulturi. In to jih drago stane - tako v duševnem kot fizičnem zdravju. Pregledali so zdravstveno stanje 2000 žensk v obdobju desetih let. Tiste ženske, ki so bile nesrečno poročene in niso izražale svojih čustev, so imele 4-krat večjo verjetnost, da bodo zbolele in preuranjeno umrle v primerjavi z ženskami, ki so bile prav tako nesrečne, a so izražale svoja čustva. Problem torej ni bila sreča, problem je bil pristno izražanje sebe. To je srhljivo."
Toda zakaj potem ne govorimo o tem?
"Živimo v družbi, ki se močno opira na spolne vloge. In vloge so odvisne od tega, kako te vidijo drugi. Vsi si želimo, da bi bili prikazani v najboljši luči. In družba nas kaznuje, ko smo pristni."
View this post on Instagram
Pa rešitev?
Morda bi se morali ozreti k lastnim začetkom.
Otroci to znajo
Majhni otroci začnejo v nekem obdobju pogosto govoriti 'ne', kar pa ne gre videti zgolj kot dejanje kljubovanja. Nasprotno. Gre za pomemben in zdrav vidik njihovega osebnostnega razvoja.
Dr. Gabor Maté pojasnjuje, da jasno izražanje 'NE' pri otrocih služi kot ključni korak pri oblikovanju samoidentitete. Skozi to nasprotovanje se otroci podajo na pot raziskovanja in samouveljavljanja ter se učijo, kako krmariti in vplivati na svoje okolje.
Za negovalce je ključnega pomena, da se odzovejo s potrpežljivostjo in empatijo. Vzpostavitev doslednih meja je pomembna, a enako pomembno je spoštovanje otrokove inherentne potrebe po samoizražanju. Takšen pristop spodbuja vzpodbudno vzdušje, kjer lahko otroci uspevajo, povečuje njihovo samozavest in odpornost, ko se podajajo naprej v svojo osebno rast.
Pa odrasli? Morda pa gre spodbuditi vašega notranjega otroka, da nadoknadi 'zamujeno'. Odkar vemo za plastičnost naših možganov, ni več razloga, da bi se bali, če je za nas morda prepozno. Ni. In zato večkrat recite Ne.
View this post on Instagram
Novo na Metroplay: Tilen Artač o tem, zakaj je bilo težko imitirati Roberta Goloba in kako v resnici nastane vrhunska imitacija
