Zaskrbljujoče dejstvo: Aprila postavljenih 30 odstotkov manj diagnoz raka

Strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak je pojasnila, da so sicer imeli srečo, da so lahko opravljali svojo dejavnost ves čas epidemije, v nekaterih državah namreč tudi onkološki centri niso smeli delovati. "Posledice nediagnostike in nezdravljenja so lahko hujše kot posledice covida-19," je opozorila. A so že v začetku marca in nato tudi aprila opazili, da so upadle napotitve bolnikov na onkološki inštitut in potrditve rakave bolezni, tudi za 30 odstotkov. Že v maju je bilo sicer teh napotitev več.

Med epidemijo so zaustavili sledenje bolnikov po zaključenem zdravljenju in presejalni program Dora, katerega so znova začeli izvajati 25. maja. Pri Dori nameravajo nadoknaditi zamude do konca leta, medtem ko so kontrolne preglede uspeli nadoknaditi z delovnimi sobotami in podaljševanjem delovnega časa.

A je predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je organiziralo okroglo mizo, in izvršna direktorica Združenja L&L Kristina Modic ob tem opozorila, da se veliko ljudi na njih obrača, ker imajo sum na raka, a še vedno zelo težko ali celo ne morejo dostopati do družinskega zdravnika. "Veliko jih ne more priklicati zdravnika, so v kontaktu samo z medicinsko sestro. Drugi tarnajo, da ne dobijo odgovora na elektronsko pošto," je izpostavila. Po njenih besedah je izrednega pomena, da na primarni zdravstveni ravni ne pride do zastojev pri obravnavi, saj je to vstopna točka tudi za nadaljnjo obravnavo.

Dostop do zdravnika ne sme biti podrejen koronavirusu

Tako je pozvala, naj se v prihodnje bolnikom omogoči normalen čas dostopa do zdravnika, saj ta ne sme biti podrejen le covidu-19. "Še veliko je drugih življenjsko ogroženih bolnikov," je dejala. Ob tem je tudi pozvala javnosti, naj bodo pozorni na simptome in naj tudi v tem času poiščejo in zahtevajo pomoč.

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj pravi, da imajo pogoste pritožbe bolnikov, da ne morejo priti v kontakt z družinskim zdravnikom, saj so ves čas zasedeni telefoni.

"Epidemija zahteva butičen način dela, kar smo si zdravniki želeli. A sedaj, ko ga imamo, tega ne znamo obvladati," je dejala. Po njenih besedah do težav prihaja predvsem tam, kjer imajo slabo organizacijo dela, za to pa so odgovorna vodstva zdravstvenih ustanov. Nedostopnost družinskega zdravnika je po njenih besedah nesprejemljiva tudi s strokovnega vidika.

Rešitev: Informacijska tehnologija

Tudi družinska zdravnica Danica Rotar - Pavlič vidi del rešitve v informacijski tehnologiji - naj se bolniki poslužijo elektronske pošte, če zdravnika ne dobijo prek telefona. Ob tem je pozvala bolnike, naj takoj, že v prvem stavku zdravnika opozorijo, če opazijo kakšen resen simptom.

"Biti zdravnik v teh časih je prava umetnost, da bolnike pravilno selekcioniraš," je dejala. Po njenem mnenju se je v času epidemije veliko ljudem poslabšalo duševno zdravje, shizofrenije, veliko poškodb obravnavajo, ker so ljudje živčni. Ob tem je opozorila, da so nekateri preprosto obupali nad zdravstvom, kar se med drugim pozna v več nenadnih srčnih smrti, saj kljub bolečinam v prsnem košu ne obiščejo zdravnika.

In kot je opozoril predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Samo Zver, covid-19 "ustavlja medicino na vseh ravneh, kar je dosti večja nevarnost, kot si predstavljamo". Opozoril je, da je covid-19 "bolezen za zraven" in ne zahteva popolno pozornost v zdravstvu, čeprav jo je treba jemati z vso resnostjo. "Ob tem je treba tudi v prihodnje delati vse tisto, kar smo delali," je poudaril.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču