Zaskrbljujoči podatki: v Sloveniji depresija vse bolj ogroža ljudi (več kot 85.000)

Združenje Ozara Slovenija je na novinarski konferenci pred svetovnim dnevom duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra, opozorilo na depresijo kot najpogostejšo duševno bolezen. Ta poleg delovno aktivne populacije vse bolj ogroža tudi mladostnike, zato je pomembna zgodnja prepoznava prvih simptomov in iskanje ustrezne pomoči, so izpostavili.

Depresija - katero generacijo najbolj ogroža?

Depresija lahko prizadene vsakogar, saj je ena najbolj razširjenih bolezni po svetu. Pogosto se pojavlja skupaj z drugimi boleznimi. V Sloveniji po podatkih Eurostata približno 85.000 ljudi živi z depresivnimi motnjami. Depresija pri velikem deležu bolnikov pogosto povzroči začarani krog, v katerem nihajo med vzponi in padci. Predvsem to velja za tiste, ki na zdravljenje niso odzivni in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Najbolj žalostne zgodbe piše v življenju delovno aktivnega prebivalstva, ki jih depresija obremeni v obdobju, ko se od njih pričakuje največ. Prav zato je svetovni dan ozaveščanja o duševnem zdravju, ki bo 10. oktobra, letos v znamenju duševnega zdravja na delovnem mestu, so poudarili na konferenci z naslovom Depresija - katero generacijo najbolj ogroža?

Kdaj lahko govorimo o depresiji

Klinični psihiater Jurij Bon z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je opozoril, da vse depresije niso enake. Simptomi morajo biti dovolj izraženi, trajati dovolj časa, da lahko govorimo o depresivni epizodi, ali pa se ponavlja, to pa lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let, je pojasnil. Blažja oblika depresije se po njegovih besedah zdravi z antidepresivi, ki so bolj varni od benzodiazepinov, ki povzročajo odvisnost.

V Nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara Slovenija po navedbah predsednika Bogdana Dobnika ugotavljajo, da je med delovno aktivnim prebivalstvom vse več izgorelosti, ki je bolj družbeno sprejemljiva, medtem ko je depresija bolj stigmatizirana. Bon meni, da se delodajalci zavedajo, da slabo duševno zdravje oz. izgorelost pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih, a so prakse različne. "Imamo dobre pohvalne prakse, a je poudarek na povečevanju produktivnosti, kar je negativno, ker počutje delavca ni na prvem mestu," je poudaril Dobnik.

Število izgubljenih dni zaradi bolniških staležev

Anja Plemenitaš Ilješ z oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je opozorila na dolgotrajne bolniške staleže, ki kažejo na večjo obremenitev in težave zaposlenih pri vrnitvi v delovno okolje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se namreč iz leta v leto viša tako število predpisanih receptov za antidepresive kot tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških staležev, ki jih povzročajo duševne motnje. "Povprečno trajanje ene odsotnosti zaradi duševne in vedenjske motnje je leta 2023 znašalo skoraj 55 dni," je povedala.

Poleg absetizma je Bon omenil še prezentizem, ko so delavci prisotni na delovnem mestu, kljub temu, da je njihova bolezen izražena. "Prezentizem je zelo velik problem, ker ni prepoznaven, je škodljiv tudi za njih same, motnja razpoloženja lahko preraste v težjo obliko depresije," je dejal.

 

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj