"Pri nas se preveč ukvarjamo s tem, kako je zdravnik zaposlen, in premalo s tem, kaj bolniki dobijo"

lada je v četrtek sprejela izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim predvidevajo omejitve za dodatno delo zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih. Ti bi lahko ob nekaterih pogojih dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, in ne več tudi pri zasebnikih.

Lukač je za STA dejal, da bi morali imeti javni zdravstveni sistem, kjer bi izkoristili vse možne kapacitete pod določenimi pogoji in tako bolnikom omogočili čim bolj kakovostno in čim bolj dostopno obravnavo. Bolniki pa bi morali biti središče vsake zdravstvene reforme, je dodal.

"Pri nas se preveč ukvarjamo s tem, kako je zdravnik zaposlen, in premalo s tem, kaj bolniki dobijo," je prepričan. Dejal je, da v tujini zdravnike ne ločujejo glede na izvajalce, ampak je pomembno le, da imajo licenco, ustrezne pogoje dela in da delo opravijo kakovostno in strokovno. "Potem je čisto vseeno, v kakšni obliki je zdravnik zaposlen," je poudaril.

Lukač je dejal, da je nemogoče napovedovati, kaj se bo zgodilo, če bo razmejitev uveljavljena. Dodaja pa, da obstaja velika bojazen, da se bodo zdravniki v javnih zavodih pričeli odločati za zaposlitev v čistem zasebnem sektorju pri nas ali v tujini, nekateri pa bodo mogoče celo zapustili zdravstvo nasploh. "Zagotovo pa odločitve ne bodo obratno vplivale na sistem, torej da bi se več zdravnikov naenkrat pojavilo v javnem zdravstvenem sistemu, ampak bo to kvečjemu povzročilo odhod," meni.

Po njegovih besedah se bodo zdravniki zaposlili tam, kjer bodo boljši delovni pogoji. "Vemo, da so v zasebnem sektorju delovni pogoji bolj fleksibilni, ne samo glede plačila, ampak tudi prostega časa," je dejal. Omenil je tudi, da so v javnih zavodih zdravniki podvrženi zakonodaji in kolektivnim pogodbam.

Po podatkih združenja sicer zdravniki, ki so zaposleni v javnem zavodu, opravijo zelo malo dela pri zasebnikih oziroma koncesionarjih. "Nekje manj kot petina vsega dela je izven matične ustanove javnih zavodov. Večina popoldanskega dela zaposlenih zdravnikov v javnih zavodih je v bistvu v drugih javnih zavodih," je poudaril. To pomeni, da zdravniki iz ene bolnišnice pomagajo pri delu v drugi bolnišnici ali javni službi, predvsem zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, kjer ni dovolj kadra, kot je na primer transplantacijska dejavnost.

Lukač ocenjuje, da omejitev ne bo povzročila težav pri zasebnikih in koncesionarjih, saj ima večina zaposlene svoje zdravnike. "V res izjemnih situacijah, kot so bolniški staleži ali dopusti, si pomagajo z zdravniki od drugod, večinoma z zdravniki iz drugih zasebnih ustanov ali od koncesionarjev," je dodal.

V združenju bodo, ko bo novela zakona v javni razpravi, podali tudi svoje pripombe. Lukač je dodal, da so tudi sicer že večkrat izrazili pripravljenost za sodelovanje pri pripravi zakonskih predlogov in sprememb. "Ampak do zdaj še nismo bili nikoli povabljeni niti k predsedniku vlade niti na ministrstvo ali kam drugam. Mi smo še vedno pripravljeni sodelovati, dajati pripombe, se pa bojim, da naši pogledi mogoče niso zaželeni," je še povedal.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču