Odgovorna je za kar 90 odstotkov vseh smrtih primerov zaradi zastrupitve gob. Kriv je tudi njen zavajujoč videz ...
Zelena mušnica (Amanita phalloides) velja za najbolj smrtonosno gobo na svetu in je odgovorna za kar 90 odstotkov vseh smrtnih primerov zaradi zastrupitve z gobami. Toda njena nevarnost se ne skriva le v izjemni toksičnosti, temveč tudi v zavajajočem videzu, saj močno spominja na nekatere užitne vrste gob. Ta podcenjena nevarnost jo je v preteklosti postavila celo v središče političnih spletk in sumov umorov visokih državnikov.
Nevidna morilka
Zelena mušnica raste po vsem svetu, od Evrope do Amerike in Oceanije, saj se je zaradi transporta dreves s podgobjem razširila na številne celine. Najdemo jo konec poletja in jeseni, predvsem v listnatih gozdovih, kjer tvori simbiozo z drevesnimi koreninami. Kljub smrtonosnim lastnostim nima značilnega grenkega ali neprijetnega okusa, kar je še en dejavnik, zaradi katerega se pogosto znajde na krožnikih neizkušenih gobarjev.
Snov, ki jo naredi tako nevarno, je alfa-amanitin – strup, ki postopoma uničuje celice jeter in ledvic. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele 6 do 12 ur po zaužitju, ko so poškodbe že napredovale. Sprva jih je enostavno zamenjati za običajno zastrupitev s hrano, saj se kažejo kot slabost, bruhanje in driska.
Ko začnejo odpovedovati jetra, bolniki padejo v komo, pri mnogih pa se stanje konča s smrtjo. Trenutno ni na voljo nobenega specifičnega protistrupa, edina rešitev je takojšnja hospitalizacija, dializa ali celo presaditev jeter.
Skrivno orožje atentatorjev?
Zgodovinski zapisi namigujejo, da je bila zelena mušnica uporabljena kot orožje v političnih spletkah. Rimskega cesarja Klavdija naj bi z njo zastrupila njegova žena Agripina, saj je želela na prestol postaviti svojega sina Nerona. Obstaja tudi teorija, da je smrt cesarja Karla VI., očeta Marije Terezije, posledica zastrupitve s to smrtonosno gobo, kar je sprožilo vojno za avstrijsko nasledstvo.
Zelena mušnica ima prepoznaven klobuk, ki variira v barvah od zelenkaste do rjavkaste in bele. Pogosto jo zamenjajo z užitnimi gobami, kot so knežja mušnica (amanita caesarea), zelena golobica ali celo šampinjoni. Njena past je tudi v tem, da ima prijeten okus, zato žrtve pogosto ne posumijo, da so zaužile smrtonosno gobo.
Gobarji morajo biti pri nabiranju izjemno previdni – vsaka napačna odločitev lahko vodi v nepopravljivo tragedijo. Zato velja zlato pravilo: če niste popolnoma prepričani za kakšno vrsto gobe gre, je ne jejte!
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec
