Vsi trdijo, da je ta živila nujno vključiti v prehrano, a v resnici ... (ne verjemite vsemu, kar preberete)

Živila, ki so predstavljena kot beljakovinska, na trgovskih policah pritegnejo pozornost potrošnikov z vpadljivimi napisi o vsebnosti beljakovin oziroma proteinov. Beljakovine so sicer ključne za zdravje, toda ali je izbira beljakovinskih živil vedno smiselna in res blagodejno vpliva na zdravje?

Za odgovor smo se obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer so prav v zvezi z beljakovinskimi živili pred kratkim naredili zelo podrobno analizo. Ugotovili so, da je trg sicer poln živil, ki so predstavljena kot beljakovinska, vendar pa uživanje z beljakovinami obogatenih živil ni zagotovilo za zdravo in uravnoteženo prehrano, obenem pa ta živila niso vedno vredna vašega denarja.

"Pri izbiri živil se ne zanašajte le na sprednjo stran embalaže. Preverite tudi hranilno vrednost in izbiro živila prilagodite lastnim potrebam," opozarjajo.

Beljakovine avtomatično zdrave?

Po njihovih besedah dobrodošle inovacije živilske industrije, ki so najprej izboljšale prehranski profil številnih živil, danes ustvarjajo trend, ki prepogosto napačno deli živila na "zdrava" in "nezdrava". Tokrat v ospredju nista sladkor in sol, temveč beljakovine, ki so pogosto označene kot "zdrave", zato naj bi bilo beljakovinska živila vredno vključiti v prehrano.

Tudi potrošniki, ki so sodelovali v njihovi anketi, beljakovinska živila v svojo prehrano redko vključujejo zaradi okusa, ampak zato, ker jih dojemajo kot zdrava.

Poudarjajo, da seveda beljakovine so zdrave: so ključne za rast in obnovo tkiv, delovanje imunskega in hormonskega sistema ter zagotavljanje občutka sitosti. Pomembna so tudi hranila, ki pridejo "v paketu" z beljakovinami – izbirati je smiselno vire z majhno vsebnostjo nasičenih maščob.

Odrasla oseba naj bi z glavnim obrokom zaužila 20–30 g beljakovin, še večja doslednost je potrebna pri povečani telesni dejavnosti in če želimo izgubiti telesno maso. Tako so nekatera z beljakovinami obogatena živila lahko dobra izbira za dopolnitev in popestritev prehrane, zlasti pri obrokih, kjer je potrebam po beljakovinah težje zadostiti, vendar pa potrebam po beljakovinah lahko zadostite tudi brez njih.

Primeri dobrih virov beljakovin v "običajni" prehrani so tako na primer pusti kosi mesa (> 20 g/100 g), ribe (> 20 g/100 g), lahka skuta (13 g/100 g), grški jogurt z manj maščobami in skyr (11 g/100 g), jajca (6 g/jajce), tofu (13 g/100 g) in stročnice (namočene) (7 g/100 g).

Embalaža, ki zavaja

A čeprav je beljakovine relativno enostavno vnesti z uravnoteženo prehrano, je danes mogoče na policah živilskih trgovin najti vse mogoče produkte z beljakovinami, od beljakovinskih namazov, pudingov, celo vod z okusom.

Pogosto so v črni embalaži, za katero pri Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da je izbrana z namenom. "Črna barva je pri živilih pogosto povezana s prestižem, eleganco, kakovostjo in unikatnostjo. Velikokrat jo najdemo na embalaži tako imenovanih premium izdelkov, ki so bolj ekskluzivni, niso v redni prodaji, so dražji ali pa jih je mogoče kupiti le v nekaterih prodajalnah," za Zvezo potrošnikov Slovenije pojasnjuje Mateja Videčnik, magistrica psihologije.

Črna barva po njenih besedah nakazuje, da je izdelek namenjen ozkemu krogu ljudi, ki želijo izstopati: "Črna embalaža nakazuje na drugačnost v primerjavi z (ne)beljakovinskimi različicami, daje vtis, da uživanje izdelka prinaša posebne rezultate, izdelek deluje bolj resno, po učinkih tudi bolj bogato. Potrošnik ga dojema kot bolj profesionalnega, specifičnega za določen namen in ciljno skupino. V očeh potrošnika je zato bolj kakovosten in vreden več."

Ste torej dejansko naredili kaj zase, če ste si kupili beljakovinski čokoladni namaz, vodo z okusom, sirni namaz, jogurt, puding? Pojdimo po vrsti.

Kar se tiče beljakovinskih čokoladnih namazov, pri Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da je namen čokoladnega namaza sladkanje, ne zagotavljanje prehransko popolnih obrokov, ne glede na to, ali gre za z beljakovinami obogateno različico ali ne. Gre za živilo z veliko energijsko vrednostjo, zato je ključno, da pazimo na zaužito količino, z omejeno zaužito količino pa bo minimalen tudi vnos beljakovin.

Tudi vode z beljakovinami so za žejo nesmiselne, bolje je piti navadno vodo. Z beljakovinami obogatena voda z okusom vsebuje 2 g beljakovin na 100 ml v primerjavi z navadno vodo z okusom brez beljakovin, dodan pa ji je kolagen, ki ne spada med kakovostne vire beljakovin.

Morda vas zanima tudi:

• Pogosto kupujete sojine omake? Pozor, naj vas to ne zavede
• Hrana, ki bi jo morali jesti, če ste starejši od 40 let

Z beljakovinami obogaten sirni namaz vsebuje 11 g beljakovin na 100 g izdelka, lahki pa 7,4 g. Če upoštevamo priporočeno porcijo 30 g, bomo z enim obrokom z beljakovinami obogatenega namaza dobili 3,3 g beljakovin, z navadnim pa 2,2 g.

Nekateri mlečni izdelki, kot sta skyr in sir, sami po sebi vsebujejo večjo količino beljakovin. V teh primerih so bile razlike med "beljakovinsko" in navadno različico zanemarljive. Napis "beljakovinsko" v primeru skyrov in sirov tako ne pomeni pomembne razlike v prehranski vrednosti.

Živila, kjer se beljakovinski dodatek dejansko pozna

Drugi mlečni izdelki, kot so mleko, navadni jogurt, puding, sirni namaz in kefir, pa vsebujejo naravno manj beljakovin, zato se dodatek v z beljakovinami obogateni različici zares odraža v večji, včasih celo podvojeni vsebnosti beljakovin. Vendar pa z beljakovinami obogateni jogurti običajno tudi enkrat več stanejo.

Z beljakovinami obogaten Ego jih vsebuje 7,5 g/100 g, navadni pa 3,8 g. Če popijete celotno pakiranje, 330 g beljakovinskega in 500 g navadnega, boste s prvim zaužili 257 kcal in 25 g beljakovin, z drugim pa 225 kcal in 19 g beljakovin – vnos energije je skoraj enak, vnos beljakovin pa je v obeh primerih pomemben.

Zelo pogosto se z beljakovinami obogatijo tudi pudingi. V tem primeru imajo z beljakovinami obogateni pudingi dejansko boljši prehranski profil, saj imajo manjšo energijsko vrednost, manj maščob in sladkorja ter več beljakovin.

Vendar pa je tudi število aditivov in arom v pudingih, obogatenih z beljakovinami, večje kot pri navadnih, saj verjetno tako dosegajo želene senzorične lastnosti. Namesto sladkorja so za sladek okus večinoma dodana druga sladila z manjšo energijsko vrednostjo ali brez nje (najpogosteje sukraloza in acesulfam K).

So beljakovinska živila dražja?

Trend kaže, da boste za živila, predstavljena kot beljakovinska, v večini primerov plačali več kot za nebeljakovinski izdelek enake blagovne znamke, pravijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. To pa ne velja nujno v kategoriji sirov – za obe različici sira Jošt boste odšteli enako, a bo tudi prispevek beljakovin k prehrani približno enak.

Za liter beljakovinske različice alpskega mleka boste odšteli okrog 30 centov več kot za alpsko mleko 1,5 % m. m., medtem ko je cena mleka brez laktoze in z dodanimi beljakovinami (ki je tudi brez laktoze) enaka. 

V povprečju boste za kilogram z beljakovinami obogatenega jogurta odšteli 2,25 evra več kot za kilogram navadnega. Podobno razliko v ceni opažajo tudi v kategoriji pudingov.

Bodite pozorni tudi na to ...

Proizvajalci se zelo trudijo, da na sprednjo stran embalaže zapišejo privlačno številko o vsebnosti beljakovin, običajno od 20 do 50 g, navadno je podana na celotno pakiranje.

Vendar ne pozabite, da bi tudi navaden jogurt v 500-gramskem pakiranju lahko imel oznako "beljakovinski", saj vsebuje 15 g beljakovin, skyr v enaki količini celo 55 g, mocarela v 125-gramskem pakiranju pa 23 g. 

Poleg tega se velja spomniti na to, da čeprav imajo z beljakovinami obogatena živila dodane beljakovine, je njihova energijska vrednost večinoma primerljiva z običajnimi izdelki. Izjema je z beljakovinami obogaten sirni namaz, ki vsebuje dvakrat manj energije na enako količino izdelka, vendar je ta razlika ob upoštevanju 30-gramske porcije za večino ljudi zanemarljiva.

Proizvajalci dosežejo manjšo energijsko vrednost na dva načina: prvi je, da so z beljakovinami obogatena živila izdelana iz posnetega mleka, ki skoraj ne vsebuje maščob, kar bistveno zmanjša energijsko vrednost, medtem ko lahki mlečni izdelki pogosto temeljijo na polposnetem mleku, drugi pa, da so z beljakovinami obogatena živila z okusom (npr. jogurt z okusom) namesto s sladkorjem slajena s sladili.

Če potegnemo črto: nekatera z beljakovinami obogatena živila so priročen vir beljakovin, zato lahko olajšajo in popestrijo prehrano. Kljub temu, pravijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, bo bolje, če večino časa stremite k izbiri osnovnih živil. 

Opozarjajo pa, da njihove ugotovitve niso statistično značilne, gre zgolj za njihova opažanja na trgu, saj so živila, predstavljena kot beljakovinska, primerjali z navadnimi živili istega proizvajalca, če to ni bilo mogoče, pa so izbrali ustrezne alternative.

Več informacij najdete na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.