Znanstveniki si belijo glavo z uganko dolgega covida, medtem milijoni zbolevajo

Svetovna zdravstvena organizacija je ta mesec ocenila, da približno 6 odstotkov obolelih za covidom konča z dolgim covidom, opredeljenim kot nadaljevanje ali razvojem simptomov tri mesece po začetni okužbi s Sars-Cov-2, pri čemer ti simptomi trajajo do najmanj dva meseca.

Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije naj bi samo v Evropi - v prvih dveh letih pandemije - za dolgim covidom zbolelo kar 17 milijonov ljudi.

Zdravila še ni na vidiku

"Ne pričakujemo enega čudežnega in preprostega zdravila, saj na primerih drugih tako kompleksnih obolenj vemo, da je to le redko dosegljivo," je za Financial Times povedala Melissa Heightman, ki je odprla eno prvih specializiranih klinik za zdravljenje dolgega covida v Angliji.

Za strokovnjake, ki si prizadevajo razvozlati zagonetko dolgega covida, je bil eden največjih šokov ta, da mnogi, ki zbolijo za dolgim covidom, pred tem niso zboleli za težjimi oblikami covida.

Walter Koroshetz, ki sopredseduje nacionalnemu raziskovalnemu programu na ameriškem Nacionalnem inštitutu za zdravje, ki se ukvarja z odkrivanjem 'bioloških mehanizmov' v ozadju dolgega covida in potencialnemu razvoju zdravila zanj, je dejal, da so bolnišnice ustanovile klinike za podporo tistim, ki so končali na intenzivni negi, ker se je verjelo, da bodo le najhujši primeri akutnega covida tisti, ki bodo kasneje potrebovali stalno pozornost. Potem pa se je zgodilo, da so 'začeli prihajati ljudje, ki nikoli niso bili na oddelku za intenzivno nego'. Takrat je pričelo postajati jasno, da je tveganje za dolgotrajne posledice prebolelega covida še kako prisoten tudi v primerih blagega ali zmernega covida.

Čeprav je strokovnjake morda presenetilo veliko število obolelih, jih niso presenetile tudi konstelacije simptomov, o katerih so ljudje tožili. Kronična obolenja, ki sledijo virusnim okužbam, so strokovnjakom za nalezljive bolezni dobro znane iz primerov drugih virusnih obolenj.

Koroshetz je dejal, da z nacionalno iniciativo za okrevanje, v katero je vključenih 30.000 udeležencev, upajo, da bo našla odgovore še za vse tiste, ki že živijo z mialgičnim encefalomielitisom in drugimi povirusnimi stanji, splošno znanimi kot sindrom kronične utrujenosti.

Trdovratni virus in poti okrevanja

Raziskovalci verjamejo, da se bolniki z dolgim covidom, vsaj tisti, ki so preboleli hujšo obliko covida, morda - navkljub negativnim testom - nikoli niso uspeli popolnoma znebiti virusa iz svojega telesa, kar je temu omogočilo nadaljnje razmnoževanje ali ohranitev delčkov virusnega materiala. V telesu pritajeni virusi ali njegovi delčki pa lahko povzročijo 'trajno aktivacijo imunskega sistema, kar povzroči vse te kronične simptome', je razložil Koroshetz.

Študija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, ki je temeljila na obdukcijah, je v telesih nekateri, ki so umrli do 280 dni po tem, ko so preboleli hujšo obliko covida, našla aktivne sledi koronavirusa, ki povzroča covid.

Da bi naslovili to perečo problematiko, so podaljšali cikel protivirusnih zdravil, ki bi lahko pomagala izničiti preostala žarišča virusa. Nekateri bolniki tako zdaj v okviru raziskovalnih študij že jemljejo zdravilo Paxlovid do 28 dni, medtem ko je pred tem veljal zgolj petdnevni tretma. 

Drugi pristop, ki ga testirajo, pa temelji na predpostavki, da je dolgi covid predvsem avtoimunska motnja. Pri nekaterih pacientih so namreč opazili, da je imunski sistem obolelih v nekem trenutku 'podivjal' in začel napadati tudi z virusom neokužene celice.

Raziskovalci so zato začeli preizkušati avtoimunsko zdravljenje, imenovano intravenski gama globulin (IVIG), za katerega je Koroshetz dejal, da 'resetira imunski sistem in je neke vrste zaviralec imunskega sistema'.

Janet Diaz, vodja intenzivne nege pri WHO, dodaja, da so poleg omenjenega pod drobnogled vzeli še presnovna zdravila (kot je metformin, ki se uporablja pri sladkorni bolezni) in prehranska dopolnila, da bi videli, ali bi z njihovo pomočjo morda uspeli lajšati simptome dolgega covida.

Nedavna študija, objavljena v reviji Science, ki jo je vodil profesor Onur Boyman z univerze v Zürichu, je poročala, da so pri ljudeh z dolgim covidom odkrili spremembe v beljakovinah v krvi, kar ponuja še eno pot za raziskave.

Heightman in njeni kolegi iz UCLH so se medtem osredotočili na pomoč pacientom pri soočanju s simptomi, kot je moteno dihanje, in učenje tehnik, s katerimi lažje obvladujejo utrujenost in psihološke bremena stanja. 

Huda utrujenost napoveduje počasno okrevanje

Ekstremna utrujenost, ki je značilna za dolgi covid, se zaenkrat kaže kot eden najpomembnejših kazalcev tega, kako hitro bi bolnik lahko okreval. "Ko so hudo utrujeni, je okrevanje lahko zelo počasno," je povedala Heightman.

Medtem ko je klasični dolgi covid povezan s celo plejado simptomov, so nekateri raziskovalci že uspeli dokazati povezavo med okužbo s koronavirusom in porastom stanj bolezni srca, možganske kapi in sladkorne bolezni.

Ziyad Al-Aly, vodja raziskav in razvoja pri Veterans Affairs St Louis Health Care System in klinični epidemiolog na univerzi Washington v St Louisu, je odkril, da so bili bolniki v obsežni podatkovni zbirki VA, ki so preboleli covid, bistveno verjetneje doživeli srčni napad, možgansko kap ali razvili sladkorno bolezen kot tisti, ki niso zboleli za to boleznijo.

Podobna slika se je nakazovala tudi v zbirkah podatkov iz držav, vključno z Nemčijo in Združenim kraljestvom.

"Podatki iz vsega sveta kažejo, da okužba s Sars-Cov-2 vodi do povečanega tveganja za razvoj kronične bolezni," je dodal.

Long Covid = Noticing The Damage

Not Noticing ≠ Not Having Long Covid

You don’t tend to feel early organ damage.

You can’t feel cancer in its infancy, that’s why cancer screenings exist.

You can lose up to 90% of your kidney function before experiencing symptoms.

The End

— James Throt MBBS, MD, PhD, FRCPath (@JamesThrot) February 18, 2024

Je omikron res manj 'nevaren'?

Al-Aly in sodelavci še vedno raziskujejo, ali je manj verjetno, da se bodo ljudje, okuženi z omikronom, prevladujočo različico od konca leta 2021, soočili z večjim zdravstvenim tveganjem kot tisti, ki so se okužili s prejšnjimi različicami virusa – bodisi zaradi mutacij, ponujene zaščite zaradi razširjenega cepljenja ali neznanega dejavnika. Svoje zaključke nameravajo objaviti še letos. 

Heightman je za Financial Times povedala, da se ji izvorni 'divji tip' virusa 'zdi najslabši', medtem ko se zdi, da cepljenje ni le zmanjšalo verjetnost za razvoj dolgega covida, temveč tudi omililo 'resnost obolenja'.

Medtem ko raziskovalci upajo, da to nakazuje morebitno olajšanje bremena dolgega covida, se Al-Aly boji, da je trajni vpliv covida na zdravje takšen, da se bo pojavnost nekaterih bolezni, kot je možganska kap, brez dvoma in trajno povečala.

"Skoraj smo to že sprejeli kot življenjsko dejstvo," je dejal in dodal: "Ni čutiti večje zaskrbljenosti glede večjih izdatkov, ki jih bo zahtevalo zdravstveno varstvo. Ljudje imajo vsega dovolj. Hočejo si samo nadaljevati življenje."

Povzeto po pisanju Financial Times

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice