Pljučni rak je najpogostejši rak v svetovnem merilu in eden od petih najpogostejših rakov v Sloveniji. Nekdaj je veljal za neozdravljivega raka, danes pa diagnoza v zgodnjih stadijih močno poveča bolnikove možnosti za preživetje.
Hitra diagnoza je mogoča le, če znamo poslušati svoje telo in smo pozorni na spremembe v telesu pa tudi, če poznamo simptome pljučnega raka. Glede na rezultate raziskave iz leta 2017, 40 % Slovencev ne zna našteti nobenega od njih.
Če bi morali ugibati, kateri so simptomi pljučnega raka, bi jih nekaj verjetno uganili.
Eden od zgodnjih simptomov, ki ga bolniki pogosto spregledajo ali mu ne posvečajo velike pozornosti, je kašelj – torej simptom, ki ga zlahka pripišemo gripi ali prehladu.
- V kolikor ne mine, se ponavlja ali pa se mu pridružijo še ostali simptomi – hripavost, krvav izmeček, težko dihanje, bolečina v prsih, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost ali pljučnica, ki se pogosto ponavlja in ne pozdravi dobro – je treba čim prej na pregled k osebnemu zdravniku.
Kajenje ni edini vzrok za nastanek pljučnega raka
Glavni dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje, ki je povezan s kar 80-90 odstotkov primerov bolezni.
Tveganje za nastanek pljučnega raka se veča z leti kajenja in številom pokajenih cigaret na dan, pravi dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije, ki na Onkološkem inštitutu Ljubljana zdravi pljučnega raka.
Kljub temu pa kajenje ni edini vzrok za nastanek pljučnega raka. Primer enega izmed bolnikov na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je Peter Suhorepec, ki so mu odkrili raka pljuč, kljub temu da je nekadilec in da se je že od nekdaj zavzemal za zdrav način življenja. Ker je nekaj časa delal na patologiji, je imel veliko stika z vdihavanjem kemikalij.
Dr. Vrankarjeva opozarja, da za pljučnim rakom zboli tudi veliko zaposlenih v kovinski industriji in gradbeništvu, kjer so izpostavljeni prašnim delcem, izpustom dizelskih strojev, azbestu in še drugim snovem predvsem pri umazanih delovnih procesih, saj se učinki kajenja z drugimi dejavniki tveganja značilno pomnožijo.
V domačem okolju pomembno tveganje predstavlja radon, ki se lahko zadržuje v zaprtih prostorih. Med druge dejavnike tveganja spada tudi izpostavljenost onesnaženemu zraku, rentgenskim žarkom, pa tudi genetski dejavniki so pomembni, saj imajo posamezniki v družinah z več zbolelimi s pljučnim rakom, večje tveganje, da zbolijo tudi sami, dodaja dr. Vrankarjeva in pravi, da gre pogosto za kombinacijo več faktorjev.
Za pljučnim rakom letno zboli okoli 1.500 Slovencev
Register raka, ki je v Sloveniji eden najstarejših registrov raka v Evropi, za vsako leto objavlja podatke o obolelosti, incidenci (novih primerih), prevalenci, učinkovitosti zdravljenja ter hrani druge podatke o bolnikih z rakom. Zadnji podatki so bili objavljeni za leto 2016.
Pljučni rak je med vsemi raki pri moških na tretjem mestu po zbolevnosti, pri ženskah pa na četrtem. Glede na spol, časovni trend pogostejših rakov pri moških kaže, da se je incidenčna stopnja pljučnega raka večala vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, potem pa se je ustalila pri vrednosti okoli 90/100.000 prebivalcev.
Pri ženskah se veča incidenčna stopnja pljučnega raka, in sicer v povprečju za 4,9 % letno.
Po podatkih Registra raka iz leta 2016 je delež žensk med vsemi zbolelimi iz ene četrtine pred desetletjem porasel na eno tretjino.
V zadnjem obdobju se je povečalo tudi preživetje zbolelih za pljučnim rakom. Iz registra raka za 2016 je razvidno, da je pri ženskah 5-letno preživetje bolnic s pljučnim rakom prvič preseglo 20 %.
Kar je še pomembneje, leta 2016 je pljučni rak med vsemi raki v Sloveniji na prvem mestu po umrljivosti tako pri moških kot pri ženskah. Pljučni rak je odgovoren za kar 20 % vseh smrti zaradi raka.
Dobro poznavanje simptomov je eden od dejavnikov za hitrejše odkrivanje bolezni
Simptomi, ki jih opažajo bolniki s pljučnim rakom, se pojavljajo tudi pri drugih boleznih, zato je pomembno, da ob dolgotrajnih spremembah v telesu in postopnem slabšanju počutja čim prej obiščete zdravnika, ki vas bo v primeru suma na pljučnega raka napotil na ustrezne preiskave.
Po zadnjih podatkih je bilo dobrih 50 % bolnikov diagnosticiranih v razsejanem stadiju, ko so možnosti za ozdravitev manjše.
Osnova zdravljenja teh bolnikov je sistemsko zdravljenje. To pomeni kemoterapija, tarčna terapija ali pa imunoterapija.
Dr. Vrankarjeva je glede zdravljenja pljučnega raka optimistična
»V zadnjih letih bolnike zdravimo tudi z imunoterapijo, ki deluje povsem drugače kot ostala sistemska terapija. Nekateri bolniki zelo dobro odgovorijo na zdravljenje, bolezen ne napreduje in imajo dolga preživetja, morda bodo celo ozdravljeni,« pravi.
Imunoterapija je močno spremenila potek bolezni pri nekaterih bolnikih z razsejanim pljučnim rakom, prav tako kot tudi pri bolnikih z lokalno napredovalim rakom pljuč, in pomeni prelomnico v sistemskem onkološkem zdravljenju.
Peter Suhorepec je bil po diagnozi prepričan, da mu preostane le še 6 mesecev življenja. 7 let kasneje je še vedno med nami in svojo izkušnjo deli z drugimi obolelimi.
»Med zdravljenjem mi je ogromno pomenil pogovor z ljudmi, ki so tudi sami šli čez proces zdravljenja, zato sedaj želim tudi sam pomagati nekomu drugemu,« pravi Suhorepec.
Več o simptomih in dejavnikih tveganja pa na spletni strani izkasljaj.se.
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić
