Sedanja linearna proizvodnja, potrošnja in vzorci odmetavanja odpadkov v Evropi zrcalijo zmotno prepričanje, da živimo v svetu, v katerem ne bo nikoli zmanjkalo virov. Svet hrepeni po spremembi paradigme, katero je potrebno vgraditi v vse aktivnosti mesta.

V Evropski uniji, denimo, pot do spremembe utira zakonodajni okvir od objave načrta za krožno gospodarstvo leta 2014. Trenutni primeri kažejo, da je z učinkovitimi sistemi ločenega zbiranja mogoče doseči 80 % stopnjo recikliranja odpadkov.

A vendarle sta za uspeh kateregakoli 'zero waste' načrta nepogrešljiva izobraževanje ter soudeležba skupnosti – ljudi je treba povabiti, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju sistema upravljanja virov, spremljajo njegovo izvajanje in podajajo povratne informacije o njem.

Če torej stremimo k uspehu 'zero waste' pristopa, je torej potrebno upoštevati 2 bistvena dejavnika – angažiranje skupnosti ter linearno proizvodno – in sprejeti 3 načela njegove temeljne filozofije; zmanjšanje in ponovno uporabo, oblikovanje za krožno uporabo in ločeno zbiranje in zapiranje zanke.

Najboljši odpadek je tisti, ki sploh ne nastane.

Že faza načrtovanja je torej ključna za preprečevanje ravnanja z odpadki – količino zavržene hrane je denimo mogoče zmanjšati s pravilnim izobraževanjem, spodbudami in nakupovalnimi politikami v različnih ustanovah; tudi restavracijah, hotelih, bolnišnicah ter navsezadnje v objemu štirih sten.

Izdelki in embalaža bi morali namreč biti oblikovani na način, da ne postanejo odpadek in da ob koncu svoje dobe koristnosti ohranijo kar se da visoko vrednost. Če izdelka ni mogoče ponovno uporabiti, popraviti, obnoviti, reciklirati ali kompostirati, ga je potrebno oblikovati na novo ali ga izločiti iz sistema.

S tem namenom mora biti sistem 'zero waste' sposoben zaznati potencialne odpadne snovi in skrbeti, da so odpadki jasno vidni.

Kavni lončki za na pot, posode za hrano za domov, plastenke za vodo in slamice za enkratno uporabo je le nekaj izdelkov, ki jih je mogoče nadomestiti z rešitvami, ki ustvarjajo manj odpadkov. Mnoge pijače je mogoče zlahka shranjevati v lončkih ali posodah za večkratno uporabo, ki jih že poznamo in uporabljamo – na primer kanglice za mleko ali sodčke za pivo.

Posamezne skupnosti lahko torej prevzamejo ključno vlogo pri lažjem uvajanju pomembnih pobud, kot so polnilni sistemi za pijače, sistemi za uporabo pralnih plenic in možnost nakupa menstrualnih skodelic in pralnih vložkov v lokalnih trgovinah. Pri trajnih dobrinah, kot so elektronika, pohištvo ali oblačila, pa je ključno, da spodbudijo popravila in ponovno uporabo s trgovinami z izdelki iz druge roke, pa tudi da promovirajo različne dejavnosti in platforme ponovne uporabe na spletu in na drugih platformah. Ena izmed pozitivnih rešitev, ki bi služila za zgled, pa je tudi pisarna brez papirja.

Fotografija: Profimedia