Markiranje je naravni proces mačjih samcev in samičk, ki pa naj bi se s postopki kastracije in sterilizacije močno zmanjšal. Zakaj pri nekaterih to 'ne deluje'?
Po kastraciji (pri samcih) in sterilizaciji (pri samicah) se pri večini mačk vedenje markiranja zmanjša ali popolnoma preneha, vendar ni zagotovila, da bo vedno tako. Ali mačka še vedno markira po posegu, je odvisno od več dejavnikov.
Zelo pomemben je vpliv hormonov. Kastracija ali sterilizacija odstrani reproduktivne hormone, kot so testosteron in estrogen, ki so glavni sprožilci vedenja markiranja. Zaradi tega večina mačk preneha markirati ali pa se to vedenje znatno zmanjša.
Vendar pa drži tudi, da če je bila mačka sterilizirana ali kastrirana po tem, ko je že razvila navado markiranja, lahko to vedenje ostane prisotno kot del naučenega vedenja, čeprav se ne pojavlja več iz hormonskih razlogov.
Včasih mačka nadaljuje z markiranjem enostavno zato, ker je tako navajena.
Markiranje je odvisno tudi od starosti, pri katerem je mačka imela omenjeni poseg. Če je mačka sterilizirana ali kastrirana pred spolno zrelostjo (običajno pri starosti 4–6 mesecev), je verjetnost, da bo kdaj markirala, zelo majhna. Če je bila operacija opravljena po spolni zrelosti (6 mesecev ali več) in ko je markiranje že del vedenja, lahko traja nekaj časa, da se to vedenje zmanjša ali popolnoma preneha.
Poleg tega pa na markiranje vplivajo tudi stresni okoljski dejavniki. Markiranje v teh primerih ni povezano s hormoni, temveč je odziv na občutek ogroženosti ali potrebe po izražanju teritorija. Včasih pa se za markiranjem skrivajo tudi zdravstveni razlogi, kot je denimo vnetje mehurja (v tem primeru vedenje samo deluje kot markiranje, ki v resnici ni to).
Novo na Metroplay: Ana Grdadolnik o nastopu na letošnji Emi, glasbeni karieri in prostem času