Kdor ima doma mačko, ne potrebuje nobene znanstvene raziskave, ki bi mu povedala, kako čuteča bitja so to. Kako pa sprejemajo smrt bližnje osebe ali živali?
Večkrat smo že pisali o žalovanju v živalskem svetu. Se spomnite srce parajoče zgodbe opice Natalie? Svojega poginulega mladička je še sedem mesecev po smrti nosila naokoli in skrbela zanj.
Enako vedenje so zaznali pri eni od ork, ki je kar 17 dni plavala s svojim mladičem na hrbtu (prav ta orka je pozneje izgubila še enega mladička). Za slone pa so znanstveniki dokazali, da imajo ob smrti podoben ritual, kot so človeški pogrebi.
Znanstveniki so na različnih koncih sveta pri slonih opazili enak vzorec pri pokopu mladička: v vseh primerih je čreda pokojnega mladička v svoji sredi ponesla na oddaljen kraj in ga zakopala v zemljo tako, da so njegove noge gledale navzgor.
Tudi mačke - brez dvoma - žalujejo.
Žalujejo pa tudi naše domače živali. Med njimi so mačke izjemno občutljive na kakršnekoli spremembe v okolju, in če je ta sprememba smrt prijatelja, to izražajo na različne načine. Nekatere postanejo bolj umaknjene, druge pa iščejo več pozornosti.
Žalovanje se lahko kaže kot skrivanje, prekomerno negovanje, izguba apetita, izguba zanimanja za aktivnosti in igre, izguba radovednosti in raziskovanja. Mačka lahko več mijavka, bolj vokalizira ali stoka. Skoraj vedno mačka, ki žaluje, neutrudno po stanovanju išče pogrešanega člana.
Ob vsem tem se človeku trga srce, toda ali ji sploh lahko kakorkoli pomagamo? Lahko. Ohranite dnevno rutino, ki bo mački dajala občutek varnosti. Posvetite ji več pozornosti, več crkljanja (če ji to ugaja, sicer ne silite vanjo), z novimi igračami ali aktivnostmi preusmerite njeno pozornost. Če je njena stiska res globoka in načenja njeno zdravje, je nujen posvet z veterinarjem.
Novo na Metroplay: Ana Grdadolnik o nastopu na letošnji Emi, glasbeni karieri in prostem času