A. Ko. | 13. 10. 2022, 12:15
Bliža se točka, ko deževni gozd ne bo več funkcioniral, posledice bomo čutili vsi
Narava kliče na pomoč. Svetovni sklad za naravo je z opozorili šokiral tudi največje skeptike. Najhuje je v amazonskem pragozdu v Latinski Ameriki.
Letošnje poročilo Living Planet Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki so ga predstavili v teh dneh, je najobsežnejše v 24-letni zgodovini. Pokazalo je, da se je v zadnjih 50 letih populacija divjih živali zmanjšala za kar 69 odstotkov. Če bi to primerjali s populacijo ljudi, ne bi bilo več Evropejcev, Američanov, Afričanov, Kitajcev in prebivalcev Oceanije.
Živalovarstveniki na podlagi najnovejšega poročila zahtevajo več ukrepov za ohranitev narave.
Zelo je prizadelo različne vrste v sladkovodnih jezerih in rekah, teh je izginilo kar 83 odstotkov. Največ je izbrisanih vrst v Latinski Ameriki, kjer se nahaja največji deževni gozd. Tam se dogaja izjemno izsekovanje, ki jemlje življenjski prostor številnim živalskim vrstam. Ocenjujejo, da je danes v tem predelu za kar 94 odstotkov manj divjih živali kot pred petdesetimi leti.
#BREAKING! Species population numbers have plummeted by 69% on average since 1970. 🚨
— WWF (@WWF) October 12, 2022
Nature is sending us an SOS: our life-line is in danger.💔
We need to turn things around – now. RT if you're with us #ForALivingPlanet! #LivingPlanet #LPR2022 pic.twitter.com/LovbPvSwC5
Amazonski delfin (roza barve) je le ena izmed živali, ki izginja. Strokovnjaki pravijo, da se Amazonija približuje prelomni točki, ko deževni gozd ne bo več funkcioniral. Brez njega pa svet ne bo zmogel preprečiti globalnega segrevanja.
ʺUpad živali po naši deželi je očiten. Včasih smo pasavce videvali vsak dan, danes jih ne vidimo več. Januarjev pa včasih nismo opazili, lovili so globoko v gozdu. Danes gozda ni več, zato prihajajo v vasi in ubijajo naše pse. Previdni moramo biti zaradi otrok. Včasih takih prizorov ni bilo,ʺ pravi Auricélia Arapiun, vodja enega izmed svetov za amazonski pragozd.
Generalni direktor WWF International Marco Lambertini je povedal, da je "njihova organizacija ekstremno zaskrbljena nad najnovejšimi podatki.ʺ
Živalske vrste izginjajo po vsem svetu, nobena državi ni izjema. Kljub grozljivemu stanju, pa poročilo navaja nekaj svetlih točk.
Na obalah Cipra so od leta 1999 do 2015 po zaslugah prizadevanja živalovarstvenikov za kar 500 % povečali gnezdišča želv. V Veliki Britaniji so v življenje obudili nekoč že skoraj povsem izumrle navadne žerjave, danes jih je več kot 200. Na vzhodu Afrike pa so uspeli povečati število goril iz 480 v letu 2010 do današnjih 604.
