N. V. | 20. 11. 2024, 16:47
Ko bodo ljudje izumrli, bodo Zemlji prevladale te živali
Ko nas več ne bo, se bo naš planet preoblikoval na načine, ki si jih zdaj težko predstavljamo. Znanstveniki menijo, da so ugotovili, katera vrsta bi lahko postala nova "vladarica" planeta.
Neizogibno je, da bo človeštvo sčasoma izumrlo – bodisi zaradi podnebnih sprememb, jedrske katastrofe, trka asteroida ali lastnega idiotizma. Takrat bodo na Zemlji prevladale nekatere druge vrste. Znanstveniki vse bolj iščejo odgovor na vprašanje, za katero vrsto bi lahko šlo.
Ko bo človeštvo izumrlo, bodo Zemlji prevladale ... hobotnice!
Zoolog in biolog Tim Coulson z univerze v Oxfordu v Združenem kraljestvu meni, da bi lahko bil odgovor na vprašanje, katera vrsta bo prevladala Zemlji, ko bo človeštvo izumrlo – hobotnica. Te morske živali je za opisuje kot "izjemno inteligentne, spretne, radovedne in sposobne medsebojne komunikacije".
Hobotnice bi lahko postale dominantna vrsta na Zemlji, ko človeštvo izumre.
Hobotnice spadajo v razred glavonožcev, kamor spadajo tudi lignji in sipe, in so znane po svojih naprednih sposobnostih reševanja problemov. V okoljih, kjer je hrane malo, živali pogosto razvijejo izboljšane kognitivne sposobnosti kot strategijo preživetja. Hobotnice so dober primer, lahko se prilagodijo spreminjajočemu se okolju.
Hobotnice znajo izdelovati orodja. Vrsta kokosova hobotnica (Amphioctopus marginatus) zbira prazne kokosove lupine ali školjke in jih uporablja kot zavetje – prenaša lupine naokoli in jih postavi skupaj, da si ustvari zatočišče, kar je oblika orodjarstva. To vedenje je posebnega pomena, ker vključuje načrtovanje in uporabo predmeta za prihodnjo potrebo, kar je znak visoke kognitivne sposobnosti. Poleg tega hobotnice v laboratorijskih poskusih pogosto presenetijo raziskovalce z reševanjem problemov, odpiranjem kozarcev in uporabo različnih predmetov za dosego ciljev.
Kokosova hobotnica z odpadki, pobranimi na morskem dnu, ki bo jih uporabila za zavetje.
Vendar je njihov samotarski način življenja pomembna omejitev. Za razliko od mnogih inteligentnih vrst hobotnice ne tvorijo družbenih skupnosti in ne skrbijo za svoje mladiče. To bi lahko oviralo njihovo sposobnost za razvoj kompleksnih družb, dejavnik, ki je igral ključno vlogo pri prevladi sesalcev kot je človek.
Coulson si predstavlja prihodnost, v kateri bi hobotnice čez milijone let lahko premagale te ovire. Prav zaradi njihove sposobnosti izdelovanja orodij skupaj z njihovimi obstoječimi kognitivnimi sposobnostmi znanstvenik meni, da bi se lahko prilagodile na načine, ki so se nekoč zdeli nemogoči. Lahko bi se razvile do te mere, da bi lahko preživele več časa na kopnem. Meni, da bi lahko razvile nove dihalne mehanizme. Že zdaj lahko sicer hobotnice preživijo zunaj vode do 30 minut.
Evolucijsko potovanje hobotnice sicer podpira Coulsonovo teorijo. Pred približno 500 milijoni let so bili predniki hobotnic polžem podobna bitja, ki so za plavanje uporabljali školjke. Pred 275 milijoni let so odvrgli svoje lupine in tako postali prožna in inteligentna bitja, kot jih poznamo danes. Ta zgodovina prilagajanja poudarja njihov potencial za nadaljnji razvoj v drastično spremenjenem okolju.
Kljub temu Coulson priznava špekulativno naravo ideje. "Evolucija je nepredvidljiva in ne moremo z gotovostjo reči, v katero smer bo šla v primeru izumrtja človeštva. Prihodnost življenja na Zemlji oblikuje nešteto spremenljivk," je povedal za londonsko poslovno publikacijo The European.
Fascinantne možnosti evolucije
Hobotnice pa niso edini kandidati za naslednjo prevladujočo vrsto na Zemlji. Druge inteligentne živali, kot so velike opice, sloni, delfini, papige in vrane, prav tako kažejo, da znajo napredno reševati probleme in poznajo družbeno vedenje. Poleg tega so tekmeci tudi mravlje s svojimi kompleksnimi kolonijami in mačke, ki so znane po svoji prilagodljivosti.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
