Ljubljansko občino prosijo za ukrepanje.
Na spletni platformi Pobude meščanov je eden izmed Ljubljančanov izrazil nezadovoljstvo nad gospo, ki v stari Ljubljani hrani golobe. "Na Gornjem trgu vsako jutro med 6.10 in 6.20 gospa iz hotela Lesar hrani golobe. Koruzo in ostalo hrano v veliki količini strese točno pred pitnik, ki stoji ob šoli Janeza Levca. Stanovalci smo gospo že večkrat opozorili, da je to prepovedano, a vztraja. Prosimo vas, da jo pri hranjenju prestreže redar oz. inšpektor in ji napiše globo. Z lepo besedo žal ne gre, morda bo razumela eno ali več denarnih kazni. Golobov je mnogo več kot pred leti in posledično umazanije," je zapisal prebivalec prestolnice.
Mestna občina Ljubljana mu je odgovorila, da bodo inšpektorji opravili poostrene nadzore na omenjeni lokaciji. "Ker pa je kršitelje zelo težko odkriti na kraju ravno ob hranjenju živali, predlagamo, da ob zaznani kršitvi oz. prihodu te osebe pokličete policijo na 113 (zaradi hitre odzivnosti), kjer bodo policisti vzeli podatke kršiteljice ter nam posredovali predlog za uvedbo postopka o prekršku."
Malo težav z golobi
Mesta golobom ustrezajo, saj zgradbe, kjer gnezdijo, ponujajo podobna mesta za gnezdenje kot skalne stene, hkrati pa zaradi ljudi najdejo veliko hrane. Tudi zaradi tega jih najpogosteje najdemo prav v mestnih središčih.
Težav z golobi je v resnici precej malo, kar poudarja Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije. "Ugotavljamo, da ljudem golobi v glavnem ne predstavljajo težav, bolj jih skrbi za njihovo dobrobit. Večino klicev je zaradi poškodovanih ali bolnih golobov ali takšnih, ki so se zatekli v mesta, od koder ne najdejo poti (zaprto podstrešje, nakupovalni center ipd.)," so povedali za Metropolitan.
"Če pogledamo število interakcij med ljudmi in golobi v mestu, bomo hitro ugotovili, da je težav z golobi precej malo. Gre za posamezne primere in seveda tudi za različne odzive vpletenih ljudi. Ljudje se bomo morali sprijazniti s tem, da v naravi pač nismo sami, prostor si delimo in sobivamo s številnimi drugimi bitji. Slednje, pa naj bodo to golobi, vrane ali lastovke, po navadi opazimo, ko naredijo nekaj, kar nam ni pogodu. Pa opazimo, kadar počnejo stvari, ki so nam v korist? Recimo za nami pobirajo odpadno hrano in lovijo komarje in muhe," so še dodali.
Število golobov se ni povečalo
Društvo je poudarilo tudi, da se število golobov ni povečalo, kot je trdil meščan. "Populacija golobov v Ljubljani je bila ocenjena na 9.600-11.400 gnezdečih parov, večjih sprememb v populaciji pa ne opažamo. Goloba najdemo v vseh večjih slovenskih mestih, ocen populacij za druga mesta pa nimamo. Ocenjujemo, da jih je v drugih mestih približno enako, seveda sorazmerno s samo velikostjo mesta."
Ali je sploh primerno hraniti golobe?
Poraja se vprašanje, ali je sploh primerno hraniti golobe. Društvo trdi, da ima hranjenje ptic za ljudi številne pozitivne učinke. "S tem razvijamo odnos, ljubezen do ptic in narave nasploh. Seveda ima to tudi negativne posledice, kadar vrsta hrane ni primerna. Kruh je dolgoročno slaba hrana, saj je slan in nima veliko potrebnih vitaminov in mineralov. Sam kruh tudi za nas ni preveč zdrav. Veliko bolje je, da ptice hranimo s takšno hrano, kot jo tudi same najdejo v naravi, torej s semeni, zelenjavo in podobno."
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del