Bo nutrije na Ljubljanskem barju pred izrebitvijo rešila peticija?

Poročali smo že o tem, da je pristojno ministrstvo že lani izdalo odločbo, s katero dovoljuje poskus popolne odstranitve nutrij iz naravnega okolja na področju Ljubljanskega barja. Nutrija ali bobrovka (nekateri jo zamenjujejo z bobrom, a razlika je očitna) je od leta 2016 uvrščena na evropski seznam invazivnih tujerodnih vrst.

Kot je nedavno za Dnevnik povedal direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic, nutrije največ škode povzročajo na vodnih in obvodnih ekosistemih, ogrožajo domorodne vrste glodavcev, ptic, žab in rakov. Poleg tega uničujejo poljščine, prenašajo bolezni in zajedavce. Pred kratkim pa so stopile na žulj tudi tistim, ki so na Ljubljanici postavili dve plavajoči turistični hišici. Nutrije so se namreč lotile njihovih cevi in jih onesposobile. 

Toda odločitev ministrstva o popolni iztrebitvi nutrij je naletela na buren odziv, ki je že sprožil podpisovanje peticije. Takole je v svojem komentarju zapisal Gregor Vrhovnik, ki je prepričan, da svet ne pripada nam nič bolj kot katerikoli drugi živali: "Ker nas nekaj ljudi še verjame in se nas zaveda, da ta svet ne pripada nam nič bolj kot katerikoli živali in da smo mi živalim precej bolj moteči, kot bi lahko one bile kdajkoli nam, se je takšnim odločitvam potrebno upreti na vse mogoče načine. Lahkotnost pobijanja ali iztrebljanja motečih je namreč močno nalezljiva, zato ta problem sega še daleč prek ubogih nutrij, za katere se moramo zavzeti danes."

V peticiji so med drugim zapisali, da so pasti za nutrije že kupljene, financirane iz podnebnega sklada. Je pa precej završalo v javnosti tudi ob možnosti, da bi meso pobitih nutrij služilo za pasjo hrano. Veterinarska stroka je namreč podala mnenje, da gre za zdravo meso. V peticiji je med drugim zapisano, da obstajajo tudi alternativne, druge rešitve. Omenjajo sterilizacijo in kastracijo, kar pa po mnenju nekaterih strokovnjakov ne bi bilo učinkovito. 

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev