A. Ko. | 10. 7. 2022, 19:10
Kaj reči, ko nekomu umre pes ali mačka?
Za marsikoga je izguba psa ali mačka kot izguba družinskega člana. Kako se obnašati do človeka, ki žaluje za hišnim ljubljenčkom?
Žalovanje je močan proces in človek v tem času potrebuje pravi pristop. Velikokrat pa, ko gre za žalovanje za hišnim ljubljenčkom, ljudje ne vedo, kako pristopiti.
Izjave v stilu - 'saj si boš kupil' novega - zagotovo niso na mestu.
Sarah Bernardi iz Ontario Veterinary College je delila nekaj svojih nasvetov, katere besede tolažbe je primerno izbrati. Za to obstajajo trije načini:
1. Empatija
Empatija med seboj povezuje ljudi, njena vloga pa je predvsem vedenje in čutenje, da v situaciji niste sami. Empatični stavki, ki jih lahko uporabite, ko nekdo izgubi hišnega ljubljenčka:
- ''Žal mi je za tvojo izgubo. Hudo je, ko odide tako predan prijatelj.''
- ''Tukaj sem zate, da te poslušam. Ti lahko kakorkoli pomagam?''
- Tudi samo tišina je zelo zgovorna. Samo bodite tam.
2. Normaliziranje
Morda se bo žalujoči zaradi svojih žalostnih občutkov počutil še krivo, bedasto ali noro, ker žaluje za živaljo, ker jo morda želi pokopati na poseben način. V tem primeru je potrebno, da mu poveste, da je vse to popolnoma normalno:
- ''Bil je tvoj najboljši prijatelj in pomemben član družine. Normalno je, da se počutiš tako.''
- ''Vse, kar se boš odločil, je prav in vem, da se odločaš iz ljubezni in skrbi za tvojega ljubljenčka.''
- ''Ko sem šel sam skozi to obdobje, sem tudi jaz hudo trpel.''
3. Izobraževanje
Pravijo, da žalovanje ni dogodek, da je to potovanje. Potovanje skozi različne faze čustvenih viharjev.
Gre za osebno izkušnjo, ki jo je nemogoče vnaprej predvideti.
V tem kontekstu so na mestu naslednje besede tolažbe:
- ''Izgube nikoli ne prebolimo, vedno jih bomo pogrešali.''
- ''Žalovanje je kot vrtiljak, vedno so vzponi in padci.''
- ''Tvoja čustva so povsem normalna, ni slabih ali dobrih čustev.''
- ''Evtanazija je miren način slovesa pasjega prijatelja.''
Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev