Ne le na Veliki planini, take informacije prihajajo z veliko turističnih točk, kjer je veliko ljudi, tudi veliko psov. Je šlo vse skupaj že predaleč?
Vedno več ljudi si omisli pasjega hišnega ljubljenčka, s čimer ni prav nič narobe. Živali močno olepšajo in popestrijo življenje. Pri tem pa je treba poskrbeti, da ga ne zagrenijo drugim. Pogosto lahko spremljamo različne zgodbe o spuščenih psih. Če si to na osamljenem travniku, daleč od civilizacije, morda pogojno lahko privoščite (pa še tukaj je več vprašajev kot ne, tudi zakon je jasen), pa se zdi s povodca spuščen pes sredi zelo oblegane planinske poti ali kjerkoli, kjer je veliko ljudi (in psov), nekaj nesprejemljivega.
A vendar si to dovolijo mnogi, med drugim tudi taki, ki si zakona res ne bi smeli privoščiti kršiti. Pred kratkim so na primer v Veliki Britaniji na to opozorili tamkajšnjega premierja Sunaka. Psa je imel spuščenega v Hyde Parku.
— Mike 🏴 (@mike1908s) March 14, 2023
Svojo zgodbo nedeljskega izleta je delila tudi Tanja Plavec, sicer veterinarka na Kliniki za male živali Univerze v Ljubljani. "Na poti na Veliko planino sva s psom srečala lastnico/vodnico dveh psov, od katerih je bil en na povodcu, drugi pa prost. Prosti pes je tekal daleč pred vodnico in se približal meni in mojemu psu. Mojega sem dvignila v naročje, da bi preprečila konflikt," je zapisala Plavčeva.
Ko je le srečala vodnico spuščenega psa, jo je lepo prosila, naj ga vendar odpokliče in razložila, da ima njen pes težave z drugimi psi.
"Menila je, da zato, ker sem ga tako navadila in da se bosta 'že zmenila'. Sem ga res navadila?" Tako se sprašuje Tanja Plavec, ob tem pa navede, da je bil njen pes že šestkrat žrtev ugriza drugega psa, vedno od takih lastnikov, ki so bili mnenja, da se bodo psi že sami zmenili. Zato ima sama svojega psa v takih situacijah vedno na povodcu in pod kontrolo: "Kontrola mojega psa pa izgubi pomen, če nek drug pride v moj in njegov osebni prostor. Ker njegov lastnik pač meni, da se bodo povohali/pomenili in spoznali."
Ob tem je delila nekaj nazornih fotografij možnih posledic takšnih srečanj (ki so lahko tudi usodne). Ob tem Plavčeva poudarja, da fotografije niso od njenega psa in nikakor od nedeljskega srečanja, ki se je končal samo verbalno. So pa njen 'odgovor' na očitke nekaterih, zakaj svojega psa dvigne v naročje, ko pride do takšne situacije.
"Če vas nekdo opozori, da odpokličite psa, da ne želi, da mu nekdo prihaja blizu, je res tako težko to upoštevati?" se v svoji objavi še sprašuje veterinarka.
Odziv nanjo je bil velik in izkazalo se je, da se mnogo ljudi z zapisanim zelo strinja in da imajo podobne izkušnje. Pa ne le pse, takšna situacija močno prestraši tudi otroka, ki lahko za vse življenje dobi strah pred štirinožci.
So pa mnogi izpostavili, da je težava tudi v malih psih, ki delujejo prijazno in 'saj ne bodo nič naredili', zato jih imajo ljudje spuščene. A veliko njih je zelo pogumnih, pritečejo do psa na povodcu, lajajo in se zaganjajo vanj, kar je prav tako zelo moteče in prav tako pomeni vstop v pasji osebni prostor. Vaša pravica se konča, ko posega v pravico drugega. In prav vsi imamo pravico do umirjenega nedeljskega sprehoda.