Kako je žirafa dobila svoj dolgi vrat – ni to, kar so nas učili

V skladu z Darwinovo teorijo "preživetja močnejših" oziroma bolje prilagojenih na okolje, so žirafe z daljšimi vratovi dosegle hrano višje na drevesih, zato so bile bolj zdrave in močnejše, posledično so imele več potomcev in to je skozi generacije pripeljalo do današnjih žiraf z razpoznavno dolgimi vratovi.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by giraffe lover🦒🦒🦒🦒🦒🦒 (@giraffe_photography_)

Pojavil se je nov kos sestavljanke

Ta sicer ne zanika, da je tekma za hrano vplivala na podaljšanje vratu, a ni bila edini dejavnik, kot piše mednarodna ekipa paleontologov in paleobiologov v reviji Science.

Podaljšan vrat je tudi posledica srditih borb med samci.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Tim | Wildlife Photography (@timothygriesel)

Leta 1996 so na Kitajskem našli nenavadno lobanjo in nekaj vratnih vretenc

Rekli so ji "guài shòu" ali "čudna zver". Po letih raziskav so ugotovili, kako je ta 16,9 milijona let stara žival živela, dobila je tudi znanstveno ime Discokeryx xiezhi. 

D. xiezhi je zgodnji sorodnik današnje žirafe, prav tako rastlinojed, velik kot ovca, z veliko, robustno lobanjo, trdim čelom in zelo močnimi vratnimi vretenci. Na severu današnje Kitajske je živel v toplem in vlažnem srednjem miocenu, med 5,3 in 23 milijoni let v preteklosti. 

Kadar se niso pasli, so se samci verjetno bojevali med sabo

Pri tem so jim prišle prav robustne glave in močni vratovi, saj so se z njimi mlatili v borbi za družice. Zaenkrat kaže, da je imel D. xiezhi najbolj zapleteno zgrajeno glavo in vratna vretenca od vseh sesalcev, kar jih je kdaj hodilo po svetu.

Primerjali so ga z dinozavri, moškatnim govedom in več vrstami ovc

Vse te živali se ravno tako spopadajo z zaletavanjem z glavami. Tudi današnji žirafji samci med boji nevarno opletajo z vratovi in se z glavami zaletavajo drug v drugega.

Ugotovitev je zanimiva, a ne odgovarja na vprašanje, zakaj imajo potem dolge vratove tudi samice, oziroma zakaj imajo žirafe tako dolge noge. Znanstveniki zato menijo, da je šlo za kombinacijo prehranjevanja in spolne selekcije.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču