Dolgo nazaj so strokovnjaki verjeli, da kastracija in sterilizacija psov poleg preprečevanja neželenih mladičev vplivata tudi na pasje obnašanje. Pa je res tako?
Desetletja nazaj je veljalo, da sterilizacija in kastracija v marsikaterem pogledu rešita težave z vedenjem pri psu. Splošno znano je bilo, da je pes potem manj agresiven, ima manj želje po potepanju in uhajanju in podobno. Pa vse to res drži?
Danes je vpogled v pasje življenje mnogo natančnejši kot pred desetletji, poleg tega pa imajo strokovnjaki mnogo več izkušenj in primerov različnih praks.
Vse to je določene zgoraj naštete trditve ovrglo kot mit. Bolj kot kdajkoli je danes jasno, da je pasje obnašanje v največji meri odvisno – od lastnika. Sterilizacija in kastracija tako danes naslavljata izključno preprečevanje mladičev, ni pa v nobenem primeru to 'rešitev' za problematično vedenje psa.
Ne glede na vse pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da sterilizacija oz. kastracija lahko delno spremenita psa. Glede vedenja psičke po sterilizaciji so na Vet kliniki Lesce zapisali: ʺPo do zdaj dostopnih podatkih in naših lastnih izkušnjah sterilizacija nima bistvenih vplivov na značaj psa. Mladostno in iskrivo vedenje lahko ostane dlje časa kot navadno, prekomerno nemirne psice se nekoliko umirijo, načeloma pa sam osnovni značaj psa ostane nespremenjen.ʺ
Po kastraciji pri psih opažajo, da se nekoliko umirijo, predvsem pa kastracija vpliva na tiste 'dejavnosti', ki so povezane z vplivom spolnih hormonov.
To so nekatere vrste dominance, potepanje, markiranje ... A poudarjajo, da značaj psa ostane nespremenjen. Velikokrat spregledano dejstvo je, da se med 6. in 18. mesecem pes spreminja iz mladička v odraslega psa, s tem se spreminja tudi njegovo obnašanje – z ali brez postopka sterilizacije oz. kastracije.
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić