Ta skrivnostna in mogočna ptica, ki jo mnogi opisujejo kot živega dinozavra, velja za eno najnevarnejših na svetu zaradi svoje hitrosti, moči in smrtonosnih krempljev.
Avstralci slovijo po svoji trdoživosti in neustrašnosti – ne nazadnje živijo v državi, kjer najdemo skoraj vse vrste strupenih kač in pajkov, ki jih pozna človeštvo. Zato je verjetno potreben res dober razlog, da jih kaj prestraši. No, razen če se pred njimi pojavi določena ptica! Da, prav ste prebrali: ptica. Ptica po imenu kazuar.
Kazuarji veljajo za najnevarnejše ptice na svetu zaradi svoje velikosti, moči in smrtonosnih krempljev. So ena največjih ptičjih vrst, odrasli primerki lahko dosežejo do 2 metra višine in tehtajo do 70 kg. Na vsakem stopalu imajo tri prste, pri čemer je srednji opremljen z do 12 cm dolgim krempljem, ki lahko ob napadu povzroči resne poškodbe, vključno z raztrganjem mišic in notranjih organov.
Kazuarji so izjemno hitri in agilni, lahko tečejo do 50 km/h, skačejo čez ovire, visoke do 1,5 metra, ter so dobri plavalci. Čeprav se običajno izogibajo ljudem, lahko postanejo agresivni, kadar se počutijo ogrožene, zlasti pri varovanju mladičev. Njihovi napadi vključujejo skoke in udarce z nogami, kar je bilo usodno vsaj v enem dokumentiranem primeru leta 1926, ko je kazuar v Avstraliji ubil 16-letnega dečka.
Veliko napadov se zgodi, ko ljudje kazuarje hranijo, saj ptice postanejo drzne in pričakujejo hrano, ob pomanjkanju pa reagirajo agresivno. Ob srečanju s kazuarjem je ključno, da se ne beži in ne dela nenadnih gibov, temveč se počasi umika nazaj. "Nekaj prvinskega je na njih," pravi Andrew Mack, biolog, ki je pet let proučeval kazuarje v divjini Papue Nove Gvineje. "Videti so kot živi dinozavri!"
Pomagajo obnavljati deževni gozd
Kazuarji so neleteče ptice, podobno kot njihovi bolj znani sorodniki emuji. A če so slednji postali eden izmed nacionalnih simbolov Avstralije, so kazuarji precej bolj osamljeni prebivalci tropskih gozdov Queenslanda, kjer redko srečajo ljudi. Kljub temu so si prislužili naziv "najbolj nevarne ptice na svetu".
Toda kazuarju si dejansko precej več kot zgolj razlog za strah med Avstralci. So tudi ključni del ekosistema, saj s prehranjevanjem z raznimi plodovi in njihovim izločanjem pomagajo pri razširjanju semen ter s tem obnavljajo deževni gozd. Prav tako so redka živalska vrsta, pri kateri samci skrbijo za mladiče – valijo jajca in nato ščitijo piščance, kar pomeni, da lahko postanejo agresivni, če se jim kdo približa.
Čeprav kazuarji veljajo za nevarne, strokovnjaki opozarjajo, da so ljudje precej večja grožnja pticam kot obratno. Po besedah Petra Rowlesa, ustanovitelja organizacije C4 (Community for Coastal & Cassowary Conservation), več kazuarjev umre zaradi človeških posegov v naravo kot pa obratno.
Ob tem je zanimivo, da je hranjenje kazuarjev eden od glavnih razlogov, zakaj lahko postanejo agresivni. Študija iz leta 2001 je pokazala, da je bilo 75 % nevarnih srečanj med ljudmi in kazuarji posledica tega, da so ljudje pticam ponujali hrano. Kazuarji se hitro prestrašijo, zmoti jih najmanjša malenkost. In nato postanejo napadalni. Kazuarji se znajo prestrašiti tudi svojega lastnega odseva – v preteklosti so že napadli temne avtomobile in steklene površine, ker so mislili, da gledajo tekmeca.
Ljubezenska drama in napad na kip
Ena najbolj zabavnih zgodb o kazuarjih prihaja iz Mission Beacha, kjer je organizacija C4 pred svojo pisarno postavila kip samca kazuarja. Kmalu se je pojavila samica, ki je poskušala "osvajati" kip. Ko ji ni vračal pozornosti, ga je napadla – s svojimi močnimi nogami ga je preluknjala in ga skoraj povsem uničila. Danes poškodovani kip varno stoji znotraj pisarne, stran od kazuarjev, ki iščejo partnerja.
Kljub svoji strašljivi podobi in slovesu nevarnih bitij kazuarji ostajajo pomemben in ogrožen del avstralske narave. Njihova vloga pri ohranjanju tropskih gozdov je nenadomestljiva, zato si okoljevarstveniki prizadevajo, da bi ljudje razumeli in spoštovali to starodavno ptico – in se, kadar jo srečajo, obnašali tako, da se bodo varno umaknili brez nepotrebnih incidentov.
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja