Mestne divje živali predstavljajo grožnjo za bodoče pandemije, nekateri jih imenujejo kar "rezervoar virusov". Katere so tiste živali, ki so najbolj dovzetne za prenos?
Veverice, podgane, golobi, netopirji in druge prostoživeče živali se v mestih neizogibno srečujejo z ljudmi. Skozi čas so se naučile sobivati z nami in izkoristiti prednosti, ki jih prinaša civilizacija. Včasih jih vabimo v svojo bližino, spet drugič se jih otepamo, ker povzročajo škodo, najbolj zaskrbljujoča pa je gotovo možnost prenosa okužb.
Ker velja prepričanje, da živali v mestih prenašajo več in drugačne viruse kot tiste v gozdu, so znanstveniki ugotavljali, ali to drži.
"Med okrevanjem po trenutni pandemiji in trudom, da bi preprečili naslednjo, je bistveno vedeti, od kje lahko pričakujemo naslednji izbruh," je pojasnil Sam Scheiner z oddelka za okoljsko biologijo pri ameriški Fundaciji za znanost (NSF).
Pandemija covida-19 je vsekakor spodbudila zanimanje za to, kje je tveganje največje. Znanstveniki že dolgo sumijo, da so mesta nekakšne "vroče točke", kar se tveganja za izbruhe bolezni tiče, in sicer predvsem zaradi živalskih vrst, kot so na primer podgane.
Zanimalo jih je, ali te vrste res prenašajo večje število patogenov. Pod drobnogled so vzeli skoraj 3000 vrst sesalcev in ugotovili, da na življenje v mestu prilagojene živali gostijo približno desetkrat več bolezni.
Vendar se je nato izkazalo, da je ta rezultat posledica pristranskosti v jemanju vzorcev. Mestne vrste so bile namreč skoraj stokrat pogosteje vključene v raziskave. Končni rezultati tako kažejo, da vrste, ki živijo v mestih, ne prenašajo nič več za človeka nevarnih virusov kot njihovi sorodniki iz divjine.