Za projekt izpustitve v naravo so v ZOO Ljubljana namenili pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice.
Ljubljanski živalski vrt se je pridružil mednarodnemu naravovarstvenemu projektu in tako prvič v zgodovini v naravo izpustil potomce svojih živali. Z namenom povečanja obstoječe populacije alpskih kozorogov so v avstrijsko gorovje Visoke Ture iz ZOO Ljubljana izpustili samca in štiri samice alpskega kozoroga, so sporočili. V začetku julija so v omenjeno gorovje izpustili enajst alpskih kozorogov iz treh evropskih živalskih vrtov. Sodelovali so salzburški živalski vrt Hellbrunn, stutgartski živalski vrt Wilhelma in ljubljanski živalski vrt.
Leta 2023 je bilo na območju Grossarltal v naravo preseljenih deset alpskih kozorogov iz različnih živalskih vrtov, da bi spodbudili povezovanje med prostoživečimi populacijami, ki še niso trajno povezane. Po prvi uspešni ponovni naselitvi v lanskem letu so kolegi iz Avstrije za sodelovanje prosili tudi ZOO Ljubljana, saj imajo z 28 živalmi eno od treh največjih čred alpskih kozorogov med vsemi živalskimi vrtovi v Evropski zvezi živalskih vrtov in akvarijev.
Za projekt izpustitve v naravo so v ZOO Ljubljana namenili pet mladih kozorogov, in sicer triletnega samca, dvoletno samico in tri enoletne samice. "Zaradi pomembnosti sodelovanja v takšnem projektu smo naše alpske kozoroge simbolično poimenovali po slovanskih božanstvih - Perun, Maja, Vesna, Živa in Zarja," so zapisali.
Pred odhodom so kozoroge podrobneje veterinarsko pregledali in jih testirali na različne nalezljive bolezni. Poleg potrdila, da so živali zdrave in v dobri telesni kondiciji, so za odhod v naravo potrebovale še ustrezne transportne dokumente in ušesne značke s številkami. Samec Perun in samica Maja sta dobila telemetrični ovratnici, na podlagi katerih ju bo mogoče spremljati eno leto.
Fotografija je simbolična.
Kozoroge so v boksih najprej zapeljali v kraj Hüttschlag, naslednji dan pa do zadnje koče na višini 1483 metrov, od tam pa s helikopterjem nad zgornjo drevesno mejo. "Izpust alpskih kozorogov v naravo je bil za vse udeležence nepozaben in čustven dogodek. Namreč ena izmed najpomembnejših nalog sodobnih živalskih vrtov je ohranjanje zdrave in genetsko dovolj pestre populacije posameznih ogroženih živalskih vrst, da lahko v primeru potreb za vračanje živali v naravo, to v okviru naravovarstvenih projektov tudi izvedemo," so zapisali.
V ZOO Ljubljana so pojasnili, da je bil alpski kozorog nekoč razširjen v velikem delu Alp, a je človek to vrsto skoraj povsod iztrebil. Z izjemo italijanskega narodnega parka Gran Paradiso, kjer je na začetku 19. stoletja še vedno živela preostala populacija približno sto živali, prednikov vseh alpskih kozorogov, ki danes živijo v Alpah.
Zaradi strogega varstva in ukrepov za ponovno naselitev je avtohtona gorska koza zdaj ponovno razširjena v številnih regijah Alp, vključno z deli gorovja Visoke Ture v Avstriji.
Na območju Slovenije naj bi bil kozorog iztrebljen v drugi polovici 17. stoletja, a trdnih dokazov o tem do pred kratkim niso imeli, so v sporočilu zapisali besede predsednika strokovnega sveta ZOO Ljubljana Huberta Potočnika. "Na podlagi arheo-zooloških in genetskih analiz pa so uspeli utemeljiti, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta, ki je živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju," je povedal.
Meni, da bodo dragocene izkušnje, pridobljene pri izpustu kozorogov v Visokih Turah, lahko pomagale tudi kozorogom v slovenskem alpskem svetu, saj bodo zaradi prostorske razdrobljenosti majhnih populacij tudi ti potrebovali podobne ukrepe doseljevanja za ohranitev vrste v Sloveniji.
