Paranormalne izkušnje pomagajo sprostiti zapoznelo žalovanje pri pasjih in mačjih ljubiteljih.
Pričevanja, da so ljudje srečali svoje mrtve živali, se pojavljajo v vseh kulturah in zgodovinskih časovnih obdobjih. Glede na YouGov raziskavo verjame v duhove kar 41 odstotkov Američanov, 19 odstotkov pa jih trdi, da so duha videli na lastne oči. Videnje umrlih se večinoma nanaša na družinske člane, kamor pa številni uvrščajo tudi pse in mačke, je za Psychology Today zapisal dr. Hal Herzog, raziskovalec na področju psihologije.
Jen Golbeck, blogerka za Psychology Today in profesorica računalništva, je zastavila študijo, kjer je preučevala paranormalne izkušnje, ki so jih imeli lastniki preminulih živali. Zanimalo jo je, koliko ljudi je kaj takega izkusilo in kakšen pomen so pripisali doživetju. Na družbeno omrežje X je objavila vprašanje: "Če ste kdaj izgubili psa ali ste srečali njihovega duha, prejeli kakšen znak, so komunicirali z vami?" Prejela je 544 odzivov.
Ugotovila je, da lahko paranormalne izkušnje razdeli v dve kategoriji: senzorična interakcija in interpretirana interakcija. V kar 315 primerih je oseba doživela senzorično srečanje s pasjim duhom, kar pomeni, da so slišali lajež, čutili njihov dotik, v redkih primerih pa so psa tudi videli. Najpogosteje so psa slišali: dotikanje šap po tleh, žvenketanje ovratnice, lajanje.
Prividi mrtvih zagotovijo celjenje ran, saj se pojavijo kot manifestacija globoke vezi med človekom in živaljo.
Skoraj polovica senzoričnih srečanj se je zgodila ponoči, 45 ljudi pa je čutilo, kako pes leži poleg njih na postelji. Ena ženska je poročala, da je ponoči začutila, kako jo pes liže po bradi, kar jo je prebudilo - in njena brada je bila mokra.
Interpretirana interakcija se je zgodila v preostalih 264 primerih. Žalujoči so paranormalne dogodke doživeli na spiritualni ravni, kar vključuje sanje o preminulem psu, neobičajne pojave in znake v naravi, ki so jih interpretirali kot signale, ki jih za seboj pušča preminuli pes.
Večina izkušenj je bila za žalujočega pozitivne narave, občutili so udobje in varnost. Senzorične obiske so razumeli kot obliko zaščite ali darila in kot sporočilo, da so srečno prispeli na drugo stran. V naši kulturi imajo duhovi negativno konotacijo, predstavljamo si jih kot strašljive ali kot posledico krivde. Vendar pa je Golbeck prepričana, da lahko prividi mrtvih pomagajo pri celjenju ran, saj se pojavijo kot manifestacija globoke vezi med človekom in živaljo.
"Navidezno magičen obisk duha v obliki izgubljenega psa daje mističen in poseben občutek, znak, da je bil odnos med lastnikom in psom resnično pomemben," je zaključila profesorica.
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić