Rak je tudi v pasjem svetu bolezen, ki se je boji vsak pasji lastnik. Nekaj je odvisno od sreče, nekaj od zunanjih dejavnikov in genetike, pomembno vlogo igra tudi pasma psa.
Raziskovalci z univerze v Kaliforniji so raziskovali povezavo med posameznimi pasmami in možnostjo za razvoj raka. Znanstveno študijo so pred kratkim objavili v Royal Society Open Science.
Ovrgli so dejstvo, da so tej bolezni podvrženi predvsem največji psi. So pa potrdili, da imajo večje pasme psov (a ne največje!) kljub temu več možnosti za razvoj raka.
Avtor raziskave Leonard Nunney je povedal, da je zgoraj omenjeno dejstvo rezultat popolnoma logičnega razmišljanja - ker imajo zelo velike pasme krajšo življenjsko dobo, imajo posledično manj možnosti, da se razvije rak - v primerjavi z bolj dolgoživimi pasmami.
Pasme, ki so jih strokovnjaki izpostavili kot tiste, ki imajo največ možnosti, da zbolijo za rakom so gladkodlaki prinašalec, bernski planšarski pes in zahodnovišavski beli terier.
Gladkodlaki prinašalci pogosto dobijo zanje tipični sarkom, ki se razvije na kosteh. Terierji, kot je denimo škotski terier, pa imajo precej možnosti za razvoj raka na mehurju. Dobra novica pri vsem tem pa je, da ni veliko pasem, pri katerih bi bilo tveganje za to bolezen zelo veliko.
"Psi so zelo dober model za razumevanje genetskih sprememb, ki lahko spremenijo dovzetnost za določene vrste raka," je še povedal Lunney.
Novo na Metroplay: Dedek Mraz opozarja: "Starši, ne delite otrok na pridne in poredne!"