Je treba prevzgojiti psa – ali njegovega lastnika? (Strokovnjaki opažajo zanimiv vzorec)

"Zadnjih nekaj mesecev sem začela posvečati vse več pozornosti lastniku/om in ne psu, ki ima vedenjske težave. Marsikomu na začetku ni jasno, zakaj se ukvarjam toliko z njim(i), pes pa zraven samo leži in se dolgočasi". Tako začenja svoj zapis na Facebook strani Pasje univerze strokovnjakinja, veterinarka Karmen Grubelić.

Nadaljuje, da opaža identičen vzorec pri vseh prevzgojah: "Če smo mi umirjeni in sproščeni, psu sporočamo, da je okolica varna (tudi, če v resnici ni). Če pa smo sami takrat v stiski, psi to začutijo in se tudi v njih avtomatsko sproži alarm/ sistem bega ali boja “Kje je nevarnost?”

Grubelićeva je s tem naslovila zelo pomembno tematiko, ki se ji premalo posvečamo. Marsikdo prizna, da ima nevzgojenega in problematičnega psa, še mnogo več je tistih, ki tega ne vidijo. Toda le redki so dovolj kritični, da se vprašajo, če morda oni sami niso glavni krivec za vse težave, ki jih pripisujemo psom.

Lastnik je po mnenju strokovnjakinje tisti, ki mora narediti korak ven iz tega začaranega kroga. Kako? S pravilnim pristopom od samega začetka, v kolikor so težave zelo velike, pa s pomočjo za to usposobljenih strokovnjakov.

Dokazano je na primer, kako zelo škodljivo je, če vpijete na vašega psa. To ima dolgotrajne posledice. Pes se vas zaradi vpitja boji, strah sproža stres, pes trpi in v takem okolju svojega vedenja ne bo spremenil. Na drugi strani pa ima vzgoja s pomočjo pozitivne motivacije vrsto dokazanih pozitivnih učinkov.

Poznate navade, s katerimi boste postali boljši pasji lastnik? Vsak dan psu zagotovite psihično in fizično stimulacijo; sprehodi naj bodo namenjeni njemu (in ne zgolj nabiranju kilometrov); bodite dosledni in držite se reda, saj se tako pes počuti varnega; naučite se pasje govorice (zelo zgovorni so različni položaji telesa). In ne pozabite, vzgoja traja vse življenje. Naj bo to namig za novoletno zaobljubo. 

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc