Stanje je bilo zelo kritično, vendar se izboljšuje: dolgoročno ohranjanje risa v Sloveniji gre po načrtih

Konec marca se zaključuje mednarodni projekt reševanja risov pred izumrtjem Life Lynx, v okviru katerega so v Slovenijo in na Hrvaško preselili 18 karpatskih risov. Ob tem so zabeležili že več kot 30 potomcev doseljenih risov, kar je po navedbah predstavnikov projekta optimistično sporočilo za prihodnost.

Kot so navedli pri projektu Life Lynx, je projekt preprečitve ponovnega izumrtja risov v Sloveniji, Hrvaški in Italiji trajal skoraj sedem let, v tem času pa so na ozemlje Slovenije in Hrvaške naselili 18 risov, od katerih se jih je 14 vključilo v populacijo. Doseljeni risi prihajajo iz stabilne risje populacije slovaških in romunskih Karpatov, ki je najbližja in zato najbolj primerna vitalna populacija te vrste za doselitev v Dinaride in Alpe.

V letih trajanja projekta 2017-2024 so zabeležili tudi že več kot 30 mladičev doseljenih risov. "Predvsem je pomembno, da se je v alpskem delu vzpostavila tako imenovana povezovalna populacija, preko katere bo omogočena povezava z Avstrijo in dolgoročno preko Italije s Švico, saj samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj," so navedli.

Zelo dobre obete za prihodnost po njihovi oceni daje tudi podatek, da je pet risov, doseljenih v slovenske Alpe, vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta in imelo potomce, ki tudi že vzpostavljajo svoje teritorije. Dodatno so izpuste risov v slovenskih Alpah okrepili tudi z izpusti v Italiji v okviru projekta ULyCa2.

V Sloveniji imamo trenutno okoli 50 odraslih risov, od tega približno 40 v južnem delu populacije in vsaj 10 v slovenskih Alpah. "V prihodnje je cilj, da se oba dela populacije povežeta, kar je nujno za dolgoročno ohranitev risov pri nas," so še izpostavili predstavniki projekta.

"S projektom Life Lynx smo z veliko truda uspeli preprečiti ponovno izumrtje risav tem delu Evrope. Ne iztrebljajmo vrst, da projekti, kot je Life Lynx, v prihodnje ne bodo več potrebni," je izpostavil koordinator projekta Life Lynx iz Zavoda za gozdove Rok Černe.

Da se uspeh projekta meri tudi s tem, koliko risov je v Sloveniji, pa meni Miha Krofel iz ljubljanske biotehniške fakultete. "Od začetka projekta do danes smo številčnost odraslih risov v Sloveniji dvignili z roba izumrtja, ko je bilo v Sloveniji zgolj 20 odraslih risov, na okoli 50. Populacija se tudi prostorsko širi, kar daje upanje, da se v prihodnje poveže s katero od sosednjih risjih populacij in omogoči naravni pretok genov," je podčrtal.

Za dolgoročno ohranitev risa je po njegovi oceni pomembna tudi povezava dinarskega dela populacije z alpskim delom, kjer pa je velika ovira avtocesta Ljubljana-Koper, na kateri še ni nobenega zelenega mostu, ki bi omogočal prehod živalim.

V projektu Life Lynx, ki ga v večinskem deležu financira EU v okviru programa LIFE, skupno sodeluje 11 partnerjev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Slovaške in Romunije. V Sloveniji projekt sofinancira ministrstvo za naravne vire in prostor, vodilni partner projekta pa je Zavod za gozdove Slovenije. Med partnerji projekta so tudi Lovska zveza Slovenije, Univerza v Ljubljani in Zavod RS za varstvo narave.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere