Ko pride do dedovanja, si vsi manejo roke za nepremičnine in denar, če se zgodi, da za umrlim ostane pes – pa je največkrat odveč. Zelo odveč.
Ko pride do dedovanja, živali, ki ostanejo za pokojniki, spadajo v tisti nezaželeni del. Že pred časom je Jadranka Juras za Tednik, ko so raziskovali razloge, zakaj zavetišča pokajo po šivih, povedala takole:
"Je pa tudi velik porast zato, ker ljudje odhajajo v domove, ljudje umirajo in dediči se zelo pogosto ne branijo dedovanja nepremičnin in bančnih računov, se pa zelo radi branijo dedovanja živali.''
To dokazujejo številne zgodbe na terenu, eno izmed njih so javno izpostavili tudi na Facebook strani Zavoda Muri. Gre za psa, ki je bil svojcem po smrti sorodnika tako odveč, da so ga ustrelili na domačem dvorišču. "Pa niti malo se niso potrudili, da bi ga predali komurkoli drugemu. Niti malo," so med drugim zapisali v srce parajočem sporočilu.
Ker se največkrat zgodi, da pes umre pred lastnikom, se velikokrat naslavlja vsebine poslavljanja in žalovanja. A niso redki primeri, ko pes ostane sam, povsem odvisen od sočutja svojcev in prijateljev pokojnika. Je sploh kaj, kar lahko kot pasji lastniki storimo, da bo našemu ljubljenčku lepo tudi, če se zgodi, da ostane sam?
Veliko zavetišč to vprašanje, ki se morda zdi neprimerno, a je še kako na mestu, postavi bodočemu posvojitelju. Strokovnjakinja Dona Gomilšek v kolumni za portal Pes moj prijatelj piše o t.i. odgovorni nadomestni osebi.
To je oseba, ki bo prevzela skrb za psa, če vi umrete pred njim. Po mnenju strokovnjakinje, bi bilo treba podatek o tej osebi vključiti v pasji potni list in v Centralni register psov (a tako daleč Slovenija še ni).
Zelo priporočljivo je razmišljati o tem pravi čas in zelo odgovorno je skleniti dogovor z osebo, za katero ste prepričani, da bo imela vašega psa rada kot vi in da bo zanj lepo skrbela.
https://www.metropolitan.si/zivali/pasme-psov-zdravje-rak/
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del