"Ne moremo živeti v državi, kjer se ljudje bojijo vstopiti v gozd," je poudaril premier in napovedal odstrel ogromnega števila medvedov.
Na Slovaškem je po nedavnem smrtonosnem napadu rjavega medveda na 59-letnega moškega v bližini mesta Detva vprašanje sobivanja z divjimi živalmi postalo politična tema številka ena. Vlada premierja Roberta Fica je napovedala radikalen ukrep: odstrel približno 350 medvedov, kar predstavlja četrtino ocenjene populacije v državi. Ta naj bi trenutno štela okoli 1300 medvedov. Odločitev utemeljujejo s potrebo po zaščiti prebivalcev pred napadi divjih zveri, pri čemer je premier Fico dejal: "Ne moremo živeti v državi, kjer se ljudje bojijo vstopiti v gozd."
Posebni režim, ki omogoča izjemni odstrel medvedov, je zdaj razširjen na 55 od skupno 79 slovaških okrožij, kar pomeni, da zajema večino države. Medvedi, ki so sicer zaščitena vrsta, so bili že do zdaj izpostavljeni povečanemu nadzoru – leta 2024 so jih v okviru podobnih ukrepov ubili 93.
Tokratni načrt pa je naletel na ostre kritike tako domače kot mednarodne javnosti. Okoljevarstvenik in evropski poslanec Michal Wiezik je ukrep označil za absurdnega in obtožil ministrstvo za okolje, da želi prikriti svoj neuspeh pri nadzoru napadov z dodatnim pobijanjem zaščitenih živali.
Zadnji napad, ki je bil povod za odločitev vlade, se je zgodil konec marca, ko je bil v gozdu najden moški z usodnimi poškodbami glave. V bližini kraja so odkrili medvedji brlog, policija pa je potrdila, da je šlo za napad divje živali.
Le nekaj tednov pred tem je na severu Slovaške umrla 31-letna Belorusinja, potem ko jo je medved pregnal v prepad. Poleg tega so prebivalci več mest poročali o medvedih, ki se sredi belega dne sprehajajo po urbanih središčih in napadajo mimoidoče, kar je dodatno podžgalo strah javnosti.
Minister za okolje Tomaš Taraba trdi, da bi bila populacija okoli 800 medvedov povsem zadostna, a strokovnjaki nasprotno poudarjajo, da je število medvedov stabilno že vrsto let. Rjavi medvedi so naravno razširjeni po celotnem karpatskem loku, ki zajema tudi Slovaško, Poljsko, Ukrajino in Romunijo. Vprašanje njihove prisotnosti in sobivanja z ljudmi pa je zdaj postalo politično orodje, katerega posledice bi lahko imele dolgoročne vplive na varstvo narave v regiji.
