E. Č. | 26. 8. 2024, 15:00

Moški se je trudil zaspati, a mu nekaj ni dalo miru: ko je pogledal za omaro, je obnemel (VIDEO)

Instagram/posnetek zaslona

Marsikdo bi zbežal iz sobe in se nikoli več vrnil, on pa je ...

Joey Josselson, 24-letni jedrski tehnik ameriške mornarice, je na Instagramu s svojimi sledilci delil posnetek, ob katerem bi marsikomu zaledenela kri v žilah. Ko je poskušal mirno zaspati, je v svoji sobi naletel na nekaj, kar bi lahko opisali kot pravo nočno moro – plazečega se vsiljivca.

Medtem ko je s postelje pogledal navzdol, je opazil nekaj, kar bi večino povsem pretreslo: raztrgano kačjo kožo. Nemir ga je prisilil v nadaljnje raziskovanje, ki ga je hitro pripeljalo do grozljivega odkritja – ogromne kače, skrite za omaro v njegovi sobi.

In njegova reakcija? Presenetljiva, če ne že kar šokantna! Medtem ko bi večina ljudi v hipu zbežala iz sobe in se nikoli več vrnila, je Josselson nepovabljenega obiskovalca mirno prijel v roke in si ga ovil okrog vratu. A to ni presenetljivo, saj Josselson ni le jedrski tehnik, temveč tudi velik ljubitelj kač, ki se s svojimi objavami trudi ljudem približati te pogosto nepriljubljene živali. Njegovo poslanstvo pa je vse prej kot lahko – kače so namreč za mnoge še vedno simbol strahu in groze. Toda zakaj?

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Joey Josselson (@joeyjosselson)

Strah pred kačami, znan kot ofidiofobija, je ena najpogostejših fobij, ki ima globoke evolucijske korenine. Raziskovalci menijo, da je ta strah del našega naravnega obrambnega mehanizma, saj so bile kače skozi zgodovino človeštva pogosto nevarne zaradi svojih strupov ali smrtonosnega ugriza.

Naši predniki, ki so se kačam izogibali, so imeli večjo možnost preživetja, kar je pripeljalo do razvoja tega instinktivnega strahu. Poleg tega so skozi zgodovino mnoge kulture po svetu ustvarile številne zgodbe in mite, v katerih so kače prikazane kot zlovešče in nevarne, kar je ta strah še dodatno utrdilo.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc