Čeprav ptičjega petja včasih človek niti ne zazna več, ima opazovanje in poslušanje ptic zelo poseben vpliv na počutje. Kaj povzroči?
Ptičje petje lahko človeka osreči. Tako pravi znanost, natančneje raziskava, ki jo je pred časom opravila skupina strokovnjakov iz nemškega centra za raziskovanje biodiverzitete, v sodelovanju z univerzo v Kielu.
Izsledki študije pravijo, da je biti obkrožen z različnimi vrstami ptic za človeka enako zadovoljivo, kot zaslužiti dodatnih 140 evrov na teden.
Vzeli so podatke o kakovosti življenja iz 26 evropskih držav in ugotavljali, kako biodiverziteta ptic v njihovem okolju vpliva na 26.000 ljudi v teh državah.
''Po naših podatkih sodeč so najsrečnejši Evropejci tisti, ki vsak dan lahko opazujejo različne vrste ptic in ki živijo v okolju, ki je obkroženo z različnimi vrstami ptic.''
Tako je povedal Joel Methorst, vodja raziskave in profesor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu. Njegova sodelavka Dr. Katrin Böhning-Gaese je dodala, da je presenetljivo dejstvo, da biodiverziteta ptic na človekovo zadovoljsko vpliva na ena način, kot njihov zaslužek.
New research has revealed that seeing and hearing a variety of birds can improve our overall happiness and life satisfaction. https://t.co/COMWkpcPzR
— Martha Stewart Living (@marthaliving) May 14, 2022
Kaj pa ptičje petje?
Tudi na tem področju je bilo narejenih že precej raziskav. V eni izmed njih v ameriškem Koloradu so na primer na pohodniško pot nastavili zvočnike, ki so predvajali ptičje petje. Rezultat? Tisti, ki jih je (nevedoč) spremljalo dodatno umetno ustvarjeno ptičje petje, so svojo izkušnjo v primerjavi z drugimi opisali kot mnogo bolj izjemno.
Tudi britanska raziskava, ki so jo opravili med epidemijo, je pokazala, da ptičje petje zelo blagodejno vpliva na mentalno zdravje. S tem se je ukvarjala dr. Eleanor Ratcliffe iz univerze v Surreyu. Proučevala je, kako ptičje petje preusmeri pozornost in zmanjša stres.
Zanimivo, da je njeno raziskovanje pokazalo, da je vpliv petja na človeka odvisen tudi od same vrste ptice (oglašanja) in tudi od spominov, ki jih posameznik povezuje z določenim zvokom pritčjega petja. Ugotovila je, da nekateri zvoki delujejo na človeka tudi v obratni smeri - da mu povzročajo dodaten stres.
Golobi v mestu na primer so pogosto ljudem vsiljivi in njihovi zvoki velikokrat prebudijo občutek nervoze.