Uničeni pridelki, opustošeni gozdovi, širjenje bolezni, uničeni ekosistem – vse to so posledice tujerodnih vrst, ki so se udomačile daleč od svoje domovine. Včasih pridejo kot slepi potniki, drugič jih zavestno prinese človek.
Invazivne vrste se vse hitreje širijo po svetu, človeštvu pa jih ne uspe zajeziti, v najnovejšem poročilu opozarjajo Združeni narodi (ZN). Nezmožnost zajezitve tujerodnih vrst nas letno stane vsaj 400 milijonov dolarjev v škodah in izgubljenem dobičku, so izračunali. Od vodne hijacinte, ki duši Viktorijino jezero v vzhodni Afriki, podgan in rjavih kač, ki iztrebijo ptičje vrste v Pacifiku, do komarjev, ki nove regije izpostavijo virusu zika, rumeni mrzlici, dengi in drugim boleznim ... Pri nas pa se v zadnjem letu izjemno veliko pozornosti posveča nutrijam.
Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost (IPBES) pri ZN je v poročilu popisala več kot 37.000 tako imenovanih tujerodnih vrst, ki so se ukoreninile daleč stran od izvornih krajev. Kot so izpostavili, število tujerodnih rastlin strmo narašča skupaj z računom za škodo. Ta se v povprečju od leta 1970 povečuje za štirikrat na desetletje, poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Gospodarska ekspanzija, rast prebivalstva in podnebne spremembe bodo po oceni IPBES še pospešile pogostost in obseg invazivnih vrst. To težavo v svojih zakonodajah omenja le 17 odstotkov držav, so izpostavili.
Ko se tujerodne vrste naključno ali namerno znajdejo na drugem koncu sveta, krivdo nosi človek. Kot so izpostavili znanstveniki, je pospešeno širjenje tujerodnih vrst trden dokaz, kako radikalno je širjenje človeške aktivnosti poseglo v naravne sisteme. Zemljo smo tako premaknili v novo geološko dobo - antropocen, so zapisali.
Vodno hijacinto, ki je v nekem trenutku prekrivala 90 odstotkov površine Viktorijinega jezera, ob čemer je hromila promet in dušila vodno življenje, naj bi v času kolonializma v Afriko kot okrasno vrtno rastlino prinesli Belgijci. Angleži so v 19. stoletju na Novo Zelandijo prinesli zajce za lov in hrano. Ko so se preveč namnožili, so želeli problem reševati s podlasicami, a so se te lotile lažjega plena, zaradi česar je močno upadla številčnost mladičev kivija in kljunača.
Še pogosteje se tujerodne vrste širijo naključno s tovornimi ladjami, zabojniki ali pa turističnimi kovčki, izpostavljajo v ZN. Sredozemsko morje je polno tujerodnih rib in rastlin, kot so velike plamenke in alge ubijalke, ki so prišle iz Rdečega morja preko Sueškega prekopa.
Morilski sršeni, ki lahko z enim samim napadom uničijo celotne čebelje kolonije, naj bi kot slepi potniki v tovoru prispeli v ZDA iz Azije.
Predvsem zaradi velikega obsega trgovine imata Evropa in Severna Amerika po oceni ZN največjo koncentracijo tujerodnih vrst na svetu. Po ugotovitvah znanstvenikov so invazivne vrste pomemben vzrok pri 60 odstotkih vseh zabeleženih izumrtij rastlin ali živali. Ob izgubi habitatov, globalnemu segrevanju in onesnaževanju je to glavni dejavnik za izumrtja, so opozorili.
https://www.metropolitan.si/trendi/zivali/cernobil-divje-svinje-v-nemciji-mocno-radiaoktivne/