Počasi pa se le premika na podlagi pritiskov živalovarstvenih organizacij, ki se trudijo živalim omogočiti vsaj minimalno sprejemljiv standard za življenje.
"Nova Evropska komisija, ki je bila objavljena 17. septembra 2024, bo vključevala komisarja, ki se bo posvetil dobrobiti živali, kar smo nevladne organizacije za zaščito živali zelo pozitivno pozdravile. To bo omogočilo boljšo prednostno razvrstitev teme v skladu z zahtevami državljanov EU," so zapisali na spletni strani Društva za zaščito živali Ljubljana. Kandidat za to vlogo je Madžar Olivér Várhelyi.
Dodali so, da se je za novega komisarja v večletni kampanji zavzemala organizacija GAIA, ki je tudi članica organizacije Eurogroup for Animals: "Novi komisar bo ključnega pomena pri zagotavljanju izvedbe obljubljene revizije zastarele zakonodaje EU o dobrobiti živali."
Se sistemom reje v kletkah izteka čas?
Živalovarstveniki močno upajo, da bo ta sprememba pomenila tudi konkretne spremembe za živali. Že dolgo se denimo zavzemajo za prehod na sisteme reje brez kletk. Že pred časom smo poročali o kampanji Slovenija proti kletkam, kjer je aktivna tudi Tina Gaber.
Cilj kampanje je prepovedati kletke na zakonodajni ravni - pa ne samo kokoši nesnic (t. i. baterijska reja, ki kokošim povzroča psihično in fizično trpljenje), ampak tudi svinj v kletkah.
"Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno tretjino svojega življenja, to je čas prasitve in laktacije ter umetne osemenitve in zgodnje gestacije. Ukleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo," so med drugim zapisali na spletni strani omenjene kampanje.
