Žabe bodo prenašali čez cesto in s tem prispevali k ohranjanju njihovega števila.
Žabe, krastače, urhi in pupki se z začetkom pomladi začenjajo odpravljati proti mrestiščem, pot pa pogosto vodi čez prometne ceste, kar pomeni, da jih veliko pri prečkanju ne preživi, posledično pa se zmanjšuje njihova populacija. Do pomorov dvoživk prihaja na mnogih lokacijah v Sloveniji in marsikje organizirajo prostovoljske akcije, kjer žabicam pomagajo prečkati ceste.
V Kranju bodo žabicam pomagali čez cesto že prihodnji teden
Ena največjih takšnih akcij je v Kranju. Da bi zagotovili njihovo varno prečkanje in s tem preživetje, v Kranju tudi letos organizirajo že tradicionalno akcijo prenašanja dvoživk pod Joštom. Akcijo varstva dvoživk na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave v sodelovanju z Joštarji in Mestno občino Kranj pripravljajo že šesto zaporedno leto.
Med pomembne selitvene poti v kranjski občini sodita cesta proti Joštu in cesta severno od bobovških jezerc, ki se nadaljuje skozi gozdiček mimo Brda. Žabicam pri varnem prehodu do vode, kjer se razmnožujejo, pomagajo prostovoljci, ki s tem prispevajo k ohranjanju njihovega števila. Prejšnja leta se je izkazalo, da žabam radi pomagajo predvsem otroci.
Tradicionalna akcija prenašanja dvoživk pod Joštom bo v ponedeljek, 10. marca in v torek, 11. marca, od 19. do 21. ure. Udeležence prosijo, da s seboj prinesejo svetilke (najbolje čelne), oblačilo z odsevnimi trakovi, čisto vedro, s katerim bodo prenašali dvoživke, če želijo, pa tudi rokavice iz lateksa. Priporočajo tudi nepremočljivo obutev in oblačila.
Na deževne dni bodo zaprli cesto
V času selitev bo zaprta tudi cesta severno od Bobovških jezerc in skozi gozdiček ob jugozahodnem robu Brda, in sicer med 19. in 23. uro – na deževne dni.
Množični pomori žabic v Sloveniji
Kranj ni niti približno edini kraj v Sloveniji, kjer se dogajajo množični pomori žabic. V Društvu Žverca so izdelali tudi zemljevid z zbranimi lokacijami v Sloveniji, kjer prihaja do pomorov dvoživk. Zemljevid vsebuje tudi podatke o organiziranih akcijah in kraje, kjer so na cesti opazili dvoživke, vendar jim tam še nihče ne pomaga.
Dvoživke so v tem letnem času najbolj ranljive
Dvoživke del življenja preživijo v vodi, del na kopnem. So zelo občutljive na spremembe v okolju, zaradi izginjanja mokrišč in drobljenja njihovega življenjskega prostora pa so vedno bolj ogrožene.
V spomladanskem času, ko se selijo iz prezimovališč v mrestišča (mlake), so sicer dvoživke najbolj ranljive. Premikajo se namreč počasi, saj nosijo zarod, samice pa na hrbtu prenašajo tudi samce. V krajih, kjer njihovo selitveno pot prečka prometna cesta, večina populacije konča pod kolesi avtomobilov.
Akcije prenašanja dvoživk društva in prostovoljci začnejo spomladi, ko je temperatura zraka nekaj dni nad štirimi stopinjami Celzija in je v zraku dovolj vlage. Selitve dvoživk navadno trajajo od 14 dni pa tudi do enega meseca. Ohladitve in vetrovno vreme selitev za kak dan zaustavita – dež in vlaga v zraku jo pospešita. Najbolj množično se selijo v večernem času.
Novo na Metroplay: “Ljubljana ni najbolj varno mesto za vsa moja stilska izražanja!” | Metro minutke X Glasovi ponosa