Znano je, da manjši psi živijo dlje od večjih. Toda zakaj, če sicer večje živali - kot je slon - živijo dlje od manjših - kot so miši?
Znanstveniki že leta proučujejo ta fenomen in se sprašujejo, kaj je bistveno za dolgoživost določenih pasem.
Raziskovalka Cornelia Kraus, biologinja na univerzi v nemškem Göttingenu, je bila vodja ene izmed raziskav, ki se je ukvarjala prav s tem vprašanjem.
V raziskavi je sodelovalo 74 različnih pasem in kar 56.000 različnih psov. Krausova je za Inside Science potrdila, da se večji psi starajo pospešeno in to je najverjetneje razlog, da umirajo prej.
Razlog za to še ni povsem znan, po besedah strokovnjakinje pa večji psi prej podležejo boleznim, povezanih s starostjo.
Raziskava je pokazala, da večje pasme bolj pogosto zbolijo za rakom. Znanstveniki predvidevajo, da je mogoče, da pospešena rast večjih pasem povzroči večjo verjetnost za nenormalno rast celic in s tem razvoj tovrstnih bolezni.
Dokazali so, da vsake 2 kilograma telesne teže psa skrajša njegovo življenjsko dobo za približno en mesec dni.
Še ena študija, izvedli so jo v ZDA, je pri tem izpostavila, da bi morali življenjsko dobo samcev proučevati ločeno od samic, ki živijo dlje.
Ugotovili so tudi povezavo med kastracijo oz. sterilizacijo in življenjsko dobo - psi, pri kateri so izvedli ta poseg, živijo dlje (pri samicah je razlika v letih bolj očitna). Niso pa našli trdne povezave, da bi mešanci živeli dlje, čeprav se je izkazalo, da večja pestrost genov pozitivno vpliva na dolgoživost.
A new study of 20,970 dogs by the Dog Aging Project re-confirmed the belief that large dogs generally do not live as long as small dogs and found that gonadectomized (spayed/neutered) dogs live longer than intact dogs. 🐩#TAMU #CVM @DogAgingProject
— Texas A&M VetMed & BIMS (@tamuvetmed) July 7, 2020
More: https://t.co/zNCek8BWYa pic.twitter.com/PUjz4aQaKD
Podobne raziskave se je lotil tudi dr. Silvan Urfer iz washingtonske univerze. Njegova študija je vključevala 169.000 psov, ki so na veterinarskih klinikah poginili oz. bili evtanazirani v obdobju treh let.
Dr. Urfer je ugotovil, da imajo:
- manjše pasme povprečno življenjsko dobo 14,95 let
- srednje velike pasme povprečno življenjsko dobo 13,86 let
- večje pasme pa 13,38 let
https://www.metropolitan.si/trendi/zivali/to-so-pasme-ki-zivijo-najdlje/
Največji vpliv na dolgoživost je imela velikost psa in ne na primer podatek, ali gre za čistokrvnega psa ali mešanca. Dokazal je tudi povezavo med dolgoživostjo in različnimi pasmami.
Za primer: med večjimi pasmami je najdlje živel pirenejski planinski pes (11,55 let), najkrajšo življenjski dobo pa je imela nemška doga (9,63 let).
Razlogov, zakaj manjši psi živijo dlje, pa tudi dr. Urferju ni uspelo ugotoviti. Ko je primerjal med seboj pse s precej identičnimi lastnostmi, je na njihovo različno življenjsko dobo močno, za kar 20 %, vplivalo dentalno zdravje.
Why do small dogs live longer than big dogs? Solving the puzzle of canine lifespans | The New Daily https://t.co/FDIeREbTh6
— 💧DUKE Clyde (HANSARD)CFW9 (Biden-Harris ELECT)💧 (@nobby15) March 16, 2020
Povedal je, da bi lahko obstajala močna povezava med splošnim zdravjem in dentalnim zdravjem. Toda drži tudi, da lastniki, ki skrbijo za dentalno zdravje svojega psa najverjetneje veliko pozornosti vlagajo na splošno v zdravje svojega psa.
Enostavnega odgovora na to, zakaj se manjši psi starajo počasneje. ni. Jasno pa je, da to dejstvo drži.
Kot tudi to, da na dolgoživost psa lahko vpliva tudi pasji skrbnik - s kakovostno prehrano, rednimi sprehodi, mentalno stimulacijo in nasploh spoštljivim odnosom do svojega ljubljenčka.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec