Prof. dr. Franjo Štiblar analitično o koronakrizi Covid-19 in Slovencih

Knjiga COVID-19 IN SLOVENCI na inovativen način celovito obravnava koronakrizo in daje konkretne nasvete Slovencem kako se ji uspešno upreti. Z makro vidika za 43 držav najprej analizira pomen specifičnosti okolja države za vnos covida-19 vanjo, zatem pa oceni škodo, ki jo širjenje virusa povzroča. Pogled je multidisciplinaren, saj so poleg ekonomskih vključene zdravstvene, geostrateške, demografske in politične značilnosti države. Rezultati mednarodne primerjave omogočajo predloge konkretnih protikoronskih ukrepov za Slovenijo, uspešnih za vse variante covida-19 in tudi za bodoče virusne krize.

Prvi, vsebinski del knjige izhaja iz stališča epidemiologov, da je covid-19 bolezen ljudi, ki se širi z veliko medosebnimi stiki v državi in med državami. Tega je več v razvitih državah in med bogatejšimi, zato bi jo lahko označili tudi kot »bolezen bogatih«, ki pa ob razvitem zdravstvenem sistemu manj umirajo za covidom-19. Za omilitev negativnih posledic krize predlaga nuklearno opcijo v treh pogledih: nuditi ljudem in gospodarstvu toliko fiskalne podpore in toliko bančne podpore kolikor je potrebujejo, hkrati dosledno in popolnoma uveljaviti protikoronsko zaprtje za kratek čas. To kaže formalizirani model zapiranja proglasitve epidemije, ki primerja velikost gospodarske škode in škode izgube življenj.

Drugi empirični del knjige kvantitativno empirično poglobljeno analizira in napoveduje vpliv covida-19 na značilnosti okolja v državi in na življenje njenih prebivalcev. Potrjuje pozitivno vlogo stimulativne in ne zategovalne ekonomske politike v odpravi posledic krize.

Predlagani protikoronski ukrepi v tretjem, zaključnem delu knjige podpirajo na makro ravni Slovenije krepitev javnega zdravstva, nadaljevanje ekonomske nuklearne stimulacije z doslednim izvajanjem zaščitnih ukrepov, hkrati pa geostrateške premisleke, demografske premike v smeri prostorske razpršitve bivanja prebivalstva in večje skrbi za ranljive skupine prebivalstva ter ukrepe politične demokratizacije s poudarjeno osebno odgovornostjo. Za Slovenijo in Slovenca je dana mikro zaščita, ki je izvedena iz predlaganih makro ukrepov.

Odlomek iz knjige

O knjigi doc. dr. Eva Premk Bogataj:

»Gre za prelomno delo, ki na osnovi empiričnih znanstvenih analiz 43 držav sveta, vključno s Slovenijo, preverja tako vpliv okolja na covid-19, kot vpliv covida-19 na okolje. Širok, makro in multidisciplinaren pogled na stvarnost prof. dr. Štiblarju omogoča širše in globlje razumevanje problema covida-19 ter zgoščen povzetek predlogov smiselnih ukrepov za hitro in učinkovito reševanje izziva, ki je zamajal svet, kot še nobena kriza do sedaj. Avtor ponuja predloge, da Slovenci iz izkušnje covida-19 izidemo kot zmagovalci. Knjiga je nujno branje za vse, ki želijo videti rešitve.«

Kratek življenjepis Franja Štiblarja

Franjo Štiblar je v Mariboru zaključil Prvo gimnazijo Maribor in glasbeno srednjo šolo, v Ljubljani dve fakulteti (pravno in ekonomsko), dva magisterija v Beogradu in na Univerzi v Pensilvaniji v Filadelfiji, kjer je doktoriral iz ekonomije pod predsedovanjem nobelovca L. R. Kleina (ekonometrija) in študiral makro ter monetarno ekonomijo pri nobelovcu Robertu Shillerju.

Je zaslužni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, kjer je bil v preteklosti prodekan in dekan, danes pa je predstojnik njenega Centra za legalne in ekonomske študije. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, alumnija Woodrow Wilson Centra v Washingtonu DC, član akademskega zbora Evropskega Bančnega instituta v Frankfurtu in predsednik nadzornega sveta Delavske hranilnice v Ljubljani.

Kot obiskujoči profesor je podiplomsko predaval na univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru, univerzi v Bologni, ter univerzah v Podgorici in v Mariboru ter sodeloval na konferencah in s predavanji v preko 30 državah vseh kontinentov razen Avstralije.

Bil je sodelavec Bajtovega EIPF v Ljubljani, svetovalec guvernerja Banke Slovenije, član sveta Centralne banke Črne gore, član projektne skupine projekta LINK univerze v Torontu in OZN, sodelavec Centra za ekonomsko-politične študije v Bruslju in centra WIIW na Dunaju. Delal je kot svetovalec Svetovne banke, bil je glavni ekonomist NLB.

V Slovenije je pred osamosvojitvijo napisal Novo ekonomsko doktrino naše družbe, ob osamosvojitvi pa sovodil projekt Prve ekonomske strategije Slovenije in bil nadzornik naslednjih dveh strategij, vodil je komisijo za uvedbo vrednostnih papirjev, sodeloval v Ekonomskem svetu vlade, bil je v uredniškem odboru Naših razgledov, Bančnega vestnika in Zavarovalniških horizontov. Za študente je organiziral preko 25 znanstvenih ekskurzij samo v ZDA, pa tudi ekskurzije v Ženevo, na Kitajsko in v Singapur.

Napisal in uredil je preko 20 knjig ter preko 700 drugih bibliografskih enot v tujini in doma. Naredil je filmsko serijo Boljša Slovenija (2018) in dokumentarni film Heterodoks (2019), lastne klavirske skladbe pa zaigral na zgoščenki Impresije (2008).

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije