Koliko let bo potrebnih, da se bo obnovil gozd po požaru?

Za obrambo pred požari na goriškem Krasu je na delu več kot 130 sekačev, ki poskušajo ustvariti preseke, da se ogenj ne bi širil.

Pogorelo je že več kot 2000 hektarov, ognjene stihije pa še ni konec.

Obnova uničenega gozda bo po pričakovanjih strokovnjakov zahtevna, poleg pogozdovanja bodo določene predele prepustili tudi naravni obnovi.

Oceno stanja in načrt sanacije po požaru bodo pripravili v Zavodu za gozdove Republike Slovenije, kjer teren in te gozdove najbolj poznajo, je povedala vodja krajevne enote Zavoda za gozdove Republike Slovenije v Sežani Branka Gašparič.

Za omenjeno kraško območje skrbijo že leta, "tudi v smislu odpiranja prostora s protipožarnimi prometnicami in gozdnimi cestami", je pojasnila.

Kako gozdove ščitijo trenutno?

Ker gre za požarno zelo ogroženo območje, je glavna naloga Zavodu za gozdove Republike Slovenije odpiranje prostora in gozdov, predvsem s protipožarnimi presekami.

Kot je povedala Gašparičeva, so te dni v izrednih razmerah in s pomočjo gozdarske mehanizacije, ki so jim jo dali na voljo v družbi Slovenski državni gozdovi, pa tudi razni izvajalci, zasebniki in Slovenska vojska, razširili in odprli tudi druga območja, kjer doslej še ni bilo tovrstnih prometnic, da bi preprečili širjenje požara.

"Šlo je tudi za ubranjenje vasi pred uničenjem v požaru, zato smo ljudi usmerili na teren, da pomagajo sekati drevje, pripravljati traso, širiti te poti, da ne bi požar preskočil in se širil naprej," je dejala Gašparičeva.

Premalo protipožarno zaščiteno območje

Kras je sicer precej zaraščen in zato ponekod neprehoden, zato je potrebno redno vzdrževanje. "Vsako leto obstoječo mrežo teh prometnic vzdržujemo s tem namenom. Vendar smo kot vedno omejeni s sredstvi in naredimo to, kar lahko. Nekaj prispevajo tudi občine, a zdaj se je izkazalo, da je to daleč premalo. Zato smo v teh razmerah morali poseči tudi na območja, kjer sicer lahko tudi ne bi, prav zato, da se je ubranilo vasi in domove pred požarom," je pojasnila.

Črni bor

V požarih je od rastja na Krasu najbolj problematičen črni bor, predvsem zaradi smole in eteričnih olj. Panjevski listavci tudi gorijo, a glavnina požarno ogroženih gozdov so ravno črni bori, sestoji teh borovcev, je dodala.

Na Krasu izmed iglavcev najbolj uspeva ravno črni bor, preostalo pa so toploljubni listavci, kot je črni gaber, mali jesen, puhasti hrast ..., je povedala Gašparičeva.

Čeprav je pri požarih problematičen, pa se je ravno črni bor zgodovinsko izkazal za najprimernejšega glede priprave tal za gozd, ki je sledil, je pojasnila.

Najstarejši bori so bili na Krasu, potem ko je bil izsekan, posajeni že v začetku leta 1900. Tudi v preteklosti so to vrsto izbrali pogozdovanje, ker je najprimernejša za osnovanje bodočih gozdov na sušnih rastiščih.

"Je pač najbolj primerna vrsta za taka rastišča in mislim, da se ga bomo še zmeraj posluževali kot gradnika bodočih sestojev na teh pogoriščih, kjer bomo sicer izvajali obnovo gozdov in ki jo tudi moramo zaradi same hitrejše obnove gozda. Z umetno obnovo, se pravi sajenjem sadik in semen pomagamo naravi, da se hitreje opomore. Prav črni bor bo pri tem predstavljal drevesa za osnovo za nadaljnji gozd in ostale drevesne vrste, kot so hrasti in morda še druge toploljubne vrste, ki so bolj prilagojene na te ekstremne razmere," je dejala.

Sanacijski načrt

Ko bo požara na Krasu konec, bodo najprej izdelali sanacijski načrt, v katerem bodo predvideli ukrepe, ki jih bodo izvedli.

"Med te ukrepe pa spada način obnove gozda. Nekatere predele bomo zagotovo prepustili naravni obnovi," je napovedala Gašparičeva.

Podnebne spremembe puščajo močan vpliv na gozd

Kot je še opozorila, se ponekod, tudi na Krasu, že kažejo spremembe podnebnih razmer; prihajajo vrste, ki jih včasih tu ni bilo.

"To so predvsem tako imenovane južne vrste iz južnih predelov, ki se dvigujejo vse bolj proti severu in se bodo verjetno tudi tu znašle v prihodnje. Palm pa si tukaj ne želimo in in bomo vse naredili, da jih tudi ne bo," je še dejala vodja sežanske enote zavoda za gozdove.

Zgodovina gozdov Krasa

Kras je bil sicer v preteklosti poraščen z gozdovi, ki pa jih je človek skozi stoletja vse bolj krčil. V začetku 19. stoletja je bil tako Kras že skoraj povsem gol. Sledilo je več valov pogozdovanja. Okoli leta 1850 so začeli ustanavljati družbe za pogozdovanje, a prvi poskusi z različnimi vrstami listavcev niso bili posebej uspešni.

Šele v 19. stoletju se je prav z uveljavitvijo sajenja črnega bora ter ustrezno zakonsko regulativo gozd začel ponovno vračati na izčrpana kraška tla. Kot so še zapisali na spletni strani sežanske območne enote zavoda za gozdove, se je uspešnost pogozdovanja v obdobju od leta 1945 do 1954 močno povečala, saj so pogozdili okoli 4000 hektarov kraških površin. Gozdnatost se je povečala tudi zaradi samoniklega zaraščanja pašnikov z listavci in črnim borom ob starejših nasadih.

Leta 1953 je velika območja prizadel hud žled in zelo poškodoval starejše borove nasade. Praznine v sestojih so se deloma zapolnile s pionirskimi listavci, v glavnem pa z borovim mladjem. To je bil začetek naravne obnove borovih sestojev, zasajenih leta 1910. Lesna zaloga se v borovih sestojih povečuje, delež bora v lesni zalogi pa pada zaradi vraščanja listavcev v starejše borove sestoje, še pojasnjujejo na zavodu.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu