Absint - tista zelena skušnjava ...

Absint naj bi po legendi odkril dr. Pierre Ordinaire, ki je leta 1792 zvaril nekakšen zeliščni tonik proti vsem vrstam bolezni.

Že leta 1805 so ga začeli proizvajati v Pernod Fils Absinthe Company v Pontarlierju. S 16 litrov na dan je do leta 1850 proizvodnja narasla na 20 tisoč, kar je bila za tisti čas izjemna številka.

Med letoma 1844 in 1847 so absint francoski vojaki v Alžiriji pili proti malariji in mrzlici, mešali pa so ga z vodo ali vinom. In ko so se vojaki vrnili iz vojne v Francijo, so s seboj prinesli tudi navado pitja absinta, ki je tako postal izjemno priljubljen.

Zaradi  grenkega in osvežilnega okusa so ga začeli uporabljati kot aperitiv, dobiti pa se ga je dalo v skoraj vseh barih in bistrojih po Franciji.

Okoli leta 1870 je bilo v Parizu približno 30 tisoč bistrojev, ki so ob petih popoldne oznanili L’Heure Verte, zeleno uro, namenjeno popivanju in druženju buržoazije. Relativno draga pijača je postala širši javnosti, torej delavcem, umetnikom, prostitutkam in bo­emom, dostopna (beri: dovolj poceni) šele leta 1880, absint pa je tako kmalu postal najbolj priljubljena pijača v Franciji.

Leta 1910 so ga proizvedli kar 36 milijonov litrov. Kmalu zatem je postal priljubljen tudi v Ameriki in se obdržal vse do prohibicije.

Kdo ga je pil in kdo ga pije?

Med bolj znane pivce absinta zagotovo sodijo Oscar Wilde, Edouard Manet, Edgar Allan Poe, Pablo Picasso, Ernest Hemingway, Henry Toulouse Lautrec, Baudelaire, Aleister Crowley, Vincent Van Gogh, Edgar Degas, Emile Zola, Jack London, De Sade, Theodore Roosevelt in v zadnjem času Eminem, Johnny Depp, Leonardo Di Caprio in Marilyn Manson.

O svojem prvem zmenku z Mansonom je Dita Von Teese povedala: »S seboj sem prinesla steklenico absinta. V prvem trenutku sva bila samo prijatelja, v naslednjem sva bila že na tleh.«

Ja, nekateri prisegajo na njegove afrodizične lastnosti, na skoraj magične učinke, ritual in druženje, spet drugim je v užitek okus in opazovanje meglice (louche), ki se tvori ob dodajanju vode.

Kako ga piti?

Tradicionalno je mešanje 1/5 absinta in 4/5 vode s kocko sladkorja, lahko pa sladkor prelijemo z absintom in zažgemo, da karamelizira, in šele nato dodamo nekaj vode ali ledu.

Tradicionalno

1. V kozarec nalijte 0,2 decilitra absinta.
2. Na rob kozarca položite žličko in nanjo kocko ali dve sladkorja.
3. Prek sladkorja počasi nakapajte ledeno vodo (od 0,6 do 1 deciliter), da se sladkor popolnoma raztopi.
4. Počasi premešajte, da mešanica postane megličasta.
5. Na zdravje!

(Nasvet: Absint je močna alkoholna pijača, zato lahko prekomerno pitje škoduje zdravju.)

Hemingway

1. V ohlajen kozarec nalijte 0,2 decilitra absinta.
2. Dolijte deciliter dobro ohlajenega penečega se vina ali šampanjca.

Po boemsko

1. Na rob kozarca položite žličko in nanjo kocko ali dve sladkorja.
2. Prek sladkorja nalijte absint (od 0,2 do 0,3 decilitra), da sladkor nekaj absinta vpije, preostalo pa steče v kozarec.
3. Kocko sladkorja prižgite z vžigalico in pustite, da sladkor karamelizira.
4. Sladkor zmešajte z absintom in dodajte nekaj kock ledu.
5. Na zdravje!

(Nasvet: Priporočljivo je uporabljati ognjevarne kozarce. Če vsebina zagori, jo kar najhitreje pogasite.)

Pitje čistega absinta ni nikoli sodilo med družbeno sprejemljive. Absint se lahko uporablja tudi kot sestavina za različne koktajle.

Legalno ali prepovedano

Evropska zakonodaja omejuje vsebnost do 10 mg/kg tujona v alkoholnih pijačah nad 50 %, kar velja tudi pri nas. V ZDA je prepovedano proizvajati kakršnekoli napitke, ki vsebujejo tujon, ni pa kaznivo njihovo posedovanje ali uporaba. V trgovinah po Sloveniji absinta skoraj ni mogoče najti, obstaja pa kar nekaj domačih proizvajalcev.

Vidnejši med njimi je Urbano Pleme, d. o. o., ki proizvaja Absinthe Supreme (www.absinthe-supreme.com).

• Več si lahko preberete v članku Španci ga častijo, mi ga prepovedujemo

Tekst Gojko Zrimšek, foto Aleksander Štokelj

Novo na Metroplay: "Kar naenkrat se liki začnejo obnašati po svoje" | Tadej Golob o pisanju kriminalk