Stanovanje, v celoti izdelano doma: Vsi pravijo, da se v njem super kuha

Strokovna žirija, ki je na Mesecu oblikovanja stanovanju Ansambel podelila naziv zasebnega interierja leta 2019, je o projektu idejnih vodij, oblikovalca in intermedijskega umetnika Dana Adlešiča in arhitekta Gregorja Bucika zapisala: "V množici čistunsko estetiziranih notranjih ureditev, ki jih arhitekti oblikujejo za naročnike in v katerih se izgublja njihova osebna nota, je projekt Stanovanje Ansambel pravo nasprotje."

"Ni nastajal po vnaprej zamišljenem konceptu, ampak kot spontan kreativni odziv na vsakokratno situacijo pri dograjevanju interierja in njegove opreme. Tukaj ni bila prisotna samo misel, pač pa tudi dotik – roka je iskala končno obliko, njeno teksturo, velik pomen sta imela tudi barva in vonj."

"Končni rezultat je refleksija vseh doživetih in videnih izkušenj avtorjev, tudi vrsta unikatno ustvarjenih elementov, ki so plod njunega lastnega dela. Posebej za ta projekt oblikovani, pa tudi tipski predmeti so v novih povezavah dobili nov simbolni pomen in sooblikujejo celostno podobo stanovanja."

"Kljub majhnosti stanovanja je v njem veliko prostora za postavitev umetniških del, kot so freske, slike ali neonske skulpture. Čeprav funkcionalnost pri razporeditvi opreme ni bila na prvem mestu, je bilo na majhni površini ustvarjenih več programskih doživljajskih območij," so sklenili utemeljitev.

Za omenjene poudarke, ki dajejo Ansamblu piko na i, so poskrbeli ilustrator Matija Medved, fotograf Klemen Ilovar, grafični oblikovalec Nejc Prah, oblikovalec vizualnih komunikacij Peter Stupica in oblikovalec (v tem primeru tudi stanovalec) Jure Martinec – skupaj z že omenjenima Adlešičem in Bucikom torej sedem ustvarjalcev, ki skupne podvige uresničujejo pod imenom Ansambel.

Sproščujoče iskanje novih rešitev

Za ta "eksperiment" oz. stanovanje, skoraj v celoti izdelano v domači delavnici, so se odločili, "ker je izdelovanje sproščujoče, nobenemu ni treba razlagati, kaj hočeš, in se prerekati, hkrati pa ob izdelovanju najdeš nove, boljše rešitve," pojasnjuje oblikovalec in intermedijski umetnik Dan Adlešič in doda, da so imeli ves čas v mislih "naročnika" oziroma končnega uporabnika, in sicer enega od ansamblovcev, Jureta Martinca.

Stanovanje s površino 35 kvadratnih metrov se je v približno letu uporabe, ko je skupaj z uporabnikom zaživelo "resnično življenje", izkazalo zelo pozitivno, pove sogovornik in doda: "Vsi pravijo, da se v njem super kuha. Kuhinjo smo namreč prestavili na hodnik, tako da je izkušnja mnogo bolj dinamična in prijetna."

Kot igranje s plastelinom

Kaj jim je pri delu predstavljalo največji izziv? Kaj so bili kosi, ki jih je bilo najtežje izdelati? Ugibamo, da morda radiator ali kopalniški blok ... "Ja, kopalnica je bila najtežja, lotili smo se čisto novih stvari, pa še ponavadi je ta prostor najbolj delikaten za izvedbo. Z Gregorjem sva kar nekaj vikendov preživela v kopalniški 'jami'. Je bilo kar naporno, a hkrati zabavno, saj je bil postopek podoben kot igranje s plastelinom. Radiator pa je bil sploh najbolj iskriv izziv."

Ansambel je stanovanje, v katerem ni najti čisto običajnih omar ... tudi potrebo po shranjevanju so namreč rešili malce drugače. "Omare so, vendar ni nobene velike in visoke. Za zaveso v utiliti prostoru so obešalniki in spodaj predali, glavni trik pa so jaški, ki sestavljajo posteljo. Vsak od njih je namreč pokrit s pokrovom in predstavlja prostor za shranjevanje/arhiviranje."

Kopalnica, ki jo je veselje čistiti

Kaj pa iskanje kompromisov v razmerju oblikovanje/funkcionalnost? "Zdi se mi, da sva z Gregorjem redko prišla do situacije, v kateri bi morala skleniti kompromis. Pri vseh rečeh sva najprej izhajala iz funkcije. Tudi stvari, ki so na prvi pogled samo umetniške, so večkrat tam prav zaradi funkcionalnosti. Poslikava oblakov je recimo praktična rešitev za to, da se na stenah zaradi prislanjanja hrbta ne vidi vsakega madeža. Cela kopalnica je iz enega kosa in z zaobljenimi vogali, kar je super za čiščenje," razmišlja Dan Adlešič.

Dodatna prednost stanovanja, v celoti izdelanega "na roke", pa je tudi trajnost, saj so vsi materiali, ki so jih uporabili pri delu, zelo trpežni."Cela kuhinja in jedilnica, denimo, je v osnovi jeklena in zvarjena, ne vijačena. To je kar razkošje, večino pohištva danes je sestavljenega iz poceni kompozitnih materialov," zaključi sogovornik, diplomant Akademije za dizajn v Eindhovnu, ki je požel pozornost stroke že s svojimi prejšnjimi projekti, denimo z igrivim predrugačenjem elektronskih izdelkov za vsakdanjo rabo.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu