10. 8. 2021, 14:12
9 ukrepov, s katerimi lahko najbolj zmanjšamo tveganje za okužbo z zajčjo mrzlico
Shutterstock
NIJZ je sporočil zaskrbljujoče informacije, da so v severnoprimorski regiji prvič v Sloveniji potrdili prisotnost zajčje mrzlice (tularemije) v pitni vodi. Bakterije Francisella tularensis so odkrili v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi.
Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.
Tveganje za okužbo zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:
- kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom;
- uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov;
- posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi - se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne;
- mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje - če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo;
- pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo;
- meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo;
- preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine);
- pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z obrazno masko (FFP2 ali FFP3) ter redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije;
- z živili rokujemo na varen način - živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).
Več o zajčji mrzlici si lahko preberete na NIJZ.
